FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni.

Za vse ki se borite z depresijo nekaj nasvetov kako jo premagat.

Za začetek pa kako se je pri meni začelo.

Letos januarja me je začela matrat huda nespečnost.Pod huda nespečnost mislim to,da nisem spav niti minute.En mesec sploh nisem opazil da sploh ne spim ker sem se pozno odpravljal spat.Zanimivo pa je bilo da sem bil čez dan poln energije.Po enem mesecu pa me je začelo tresti da sem se komaj spravil s postelje odšel v službo in podobno.Na internetu sem našel stran ki je namigovala da je to depresija(prej sploh nisem vedel kaj je to) in je bila sponzorirana iz strani slovenske farmacevtske družbe.Toplo so priporočali jemanje "naravnega"antidepresiva deprim forte ki se uporablja pri blagih do zmernih depresivnih stanjih.Odpravim se v lekarno,nabavim 2 škatli in čakam štirinajst dni da bi to čudežno zdravilo začelo delovati.Ker po štiridnajstih dneh ni bilo nobene spremembe sem na netu našel še drugo čudodelno tabletko persen forte ki naj bi pomagala pri nespečnosti.Ker spet ni bilo nič sprememb jaz sem pa še vedno hodil v službo spal nič jedel zelo malo in bil brez volje,sem se odločil za obisk zdravnika.Na pladnju sem ji prinesel vse podatke ki nakazujejo na depresijo da se nebi sama mučila z tem mi je predlagala antidepresiv cipralex,pomirjevalo helex in uspavalne tablete sanval.Takrat sem tudi odšel na bolniško.Ker pa na naslednji kontroli ni bilo nobene spremembe me je napotila na pregled v P.B.Begunje.No pa sm si mislu zdaj bom pa na konju ko me bo v roke dobil specialist za tovrstne težave,vendar sem se iz Begunj vrnil bolj kot kupec mačka v žaklju Dobil sem še eno skatlico čudežnih zdravil (antipsihotik)kventiax..Moj velecenjeni  psihiater me je bolj opazoval kot pa poslušal moje težave,ki so bile tudi praktično dokazljive(po nasvetu zdravnice sem se začel ukvarjat z športom (kolesarjenje) zanimivo pa je bilo to da po 30 km kolesarjenja nisem bil ne zmatran,ne prepoten niti zadihan) pa si je verjetno mislil ta si to samo domišlja,kar sem tudi naskrivaj prebral v svoji kartoteki med odsotnostjo medicinske sestre in ugotovil da je napisal cel kup neumnosti ki so bile bolj kritje medicinske stroke v primeru da bi se mi karkoli zgodilo(samopoškodovanje,samomor).

Druga zadeva je bila,ko sem si na nogi poškodoval mezinec in če mi ne bi tekla kri sploh ne bi opazil da je kaj narobe.Po teh dogodkih sem postal sam svoj opazovalec in ugotovil da sem ostal praktično brez vseh občutkov.Nisem čutil mraza,lakote žeje bolecine niti cigarete  niso bile več tisto kot včasih.Pa sta mi zdravnica in psihiater spet svetovala da se naj malo manj obremenjujem s tem češ ta to škoduje meni vendar nisem odnehal in začel še bolj intenzivno prebirat raznorazne članke in knjige ki so jih pisali ljudje z podobnimi težavami in začuda nisem bil nič bolj obremenjen,kvečjemu sem našel edino stvar ki me je takrat zanimala in to je bila pot do mojega ozdravljenja in dobrega počutja.

Na naslednji kontroli pri zdravnici sem povedal da ne čutim nobene spremembe po zaužitju pomirjevala in uspavala  mi je predlagala da jih opustim.
Spal nisem že tri mesece in tudi čudodelni antidepresivi in antipsihotiki niso pomagali,saj nisem občutil niti stranskih učinkov kaj šele pozitivne.
V vsem tem času sem poslušal tudi navodila zdravnice in psihiatra da moram biti čimbolj sproščen hoditi v naravo in se ukvarjati z hobiji,vendar vse kar mi je prej kaj pomenilo:vrtenje glasbe,filmi,slikanje prijatelji in še veliko drugih stvari ni imelo več nobenega smisla.Pa sem pod samo prisilo hodil v naravo vendar sem večino sprehodov brcal v trhle štore dreves in premišljeval kaj hudiča bi lahko bilo narobe z menoj.

Po deseterih predlogih mojih bljižnih in člankov na internetu sem se odločil za obisk znanega slovenskega bioenergetika,psihoterapevta,hipnoterapevta in homeopata ki stanuje blizu mojega doma.Na prvem obisku sem mu razložil svoje težave in mi je celo prisluhnil in si vzel res veliko časa zame.Predlagal je zdravljenje z bioenergijo in ker nisem nek top shop uporabnik storitev sem si mislil  pa je šlo 30eur po vodi.Vlegel sem se na mizo on pa je pričel z polaganjem rok.Na začetku sem se skoraj začel smejati ko sem ugotovil kaj bo počel potem pa sem zaprl oči in si rekel pa prepustimo mojstru da pokaže kaj zna.Začuda sem se po končani terapiji prvič počutil bolj sproščeno in sem mu tudi povedal.Potem sem se z njim dogovoril še za dve terapiji.Na zadnji terapiji mi je sam svetoval da zaključiva z terapijo in se šlišiva po potrebi.Dal mi je tudi veliko nasvetov ki so mi ki kasneje zelo koristili.Takrat sem prvič začutil da se da to mojo »bolezen«nekako premagat.

Na naslednjem obisku v pb Begunje sem povedal da mi čudežni farmacevtski izdelki ne pomagajo nič in me je začuda naročil na EEG pregled.Na pregledu me je sprejela prijazna zdravnica ki mi je razložila cel postopek.V tistem času se še nisem najbolje počutil vendar tudi sodobni računalniki niso zaznali da bi bilo karkoli narobe.

Ker sem prišel do ugotovitve  da mi uradna medicina in čudežni tabletki ne bojo povrnili veselja do česarkoli sem si rekel da je čas da sam naredim spremembe ki mi ne morejo škodovati.V nekem članku na netu sem prebral da depresivci jejo večinoma junk food in sem naredil prvi korak (nisem odšel v najbolšega soseda na zelenjavni bio oddelek ker mislim da je bioprogram pri veletrgovcih samo dobra komercialna poteza za prodajanje sranja naivcem ki verjamejo da lahko dobijo v trgovini živila ki so pridelana naravno,vendar samo še več plačujejo za kvazi naravno pridelano zelenjavo)ampak sem si nabavil multijuicer in iz domačega vrta pobral zelenjavo in sadje in si pripravil napitek ki sem ga vsakodnevno pil(prej nisem jedel skoraj nič zelenjave in sadja ker sem pretežno mesojedec in tudi nisem zaradi življenskega tempa imel časa za take stvari).

Korak 2:nov članek o terapiji z kisikom ki naj bi pomagala pri depresiji,vendar sem si rekel da bi pa za kisik plačeval ne to pa ne in sem pričel intenzivno kolesarit pri čemer sem se nadihal obilo svežega zraka in tudi počutje je bilo veliko boljše.

Korak 3:še en članek o terapiji z posebnimi lučkami,haha spet eden ki bi nam prodajal svetlobo sem si rekel sonce je zaenkrat še neobdavčeno in ker sem imel veliko časa sem ga izkoristil za uživanje na soncu.Prej sem bil večino časa v službi pod umetno svetlobo in še takrat ko bi lahko bil na soncu sem imel kup opravkov da ni bilo časa za to.

Korak 4:Ker sem zasledil na internetu da je veliko ljudi hvalilo knjige kot so Potovanje duš in Usoda duš sem si rekel da moramo postoriti tudi na duhovnem področju kaj zase in sem jih prebral. Kljub temu da sem bil prej bolj slab bralec in sem sovražil  tovrstne knjige so me po nekaj poglavjih pritegnile in sem tudi dojel avtorjevo sporočilo.

Korak 5:ker me je psihiater stalno spraševal če hodim v družbo,meni pa ni bilo do kakšnega druženja sem si naredil seznam ljudi s katerimi nisem imel v življenju nobenih težav in niso bili hinavci.Vse ostale ki pa so mi občasno ali pa vedno povzročali težave pa sem enostavno črtal iz mojega življenja in sem se na preprost način rešil še ene težave.(včasih sem se pa ukvarjal z vsemi možnimi idioti).Počasi sem tudi začel zahajati v družbo in počutje se je še izboljšalo.


Korak 6:ker sem veliko prebral  da imajo depresivci  pri spolnosti veliko težav (slaba erekcija in in izguba libida)sem glede na to da sem takrat imel punco tudi pri sebi opazil da nekaj ni tako kot je včasih bilo.Ker take težave prizadanejo skoraj vsakega moškega sem že razmišljal o čudežni modri tabletki,vendar iz preteklih izkušenj z velecenjeno farmacijo nisem posegel še po tem sranju .S punco sva se itak razšla ker se ni mogla sprijazniti da obiskujem psihiatra(kljub temu da je sama že imela podobne težave ki pa jih še zdaleč ni rešila vendar se ji nekako uspe gibati na pozitivni strani tanke meje med norcem in normalnim človekom.Ker sem pa večni optimist in upam da bom v bljižni prihodnosti spoznal eno punco,ki se ne bo bala »norca«sem se lotil tudi tovrstnih težav.
Na moji knjižni polici sem našel staro knjigo z naslovom Narava ima vselej prav(avtorMaurice Messegue).Predvsem me je zanimalo poglavje spolne motnje in našel rešitev ki spet raste na domačem vrtu.Avtor opisuje da vsakodnevno uživanje česna pomaga pri teh stvareh(česen je naravni afrodizijak)hkrati pa opisuje da pitje kave te težave še stopnjuje.No pa sem še kavico opustil in jo zamenjal za kozarec mleka z medom in cimetom(cimet = afrodizijak).No pa so tudi te težave izginile,ne sicer takoj vendar z vztrajnosto se daleč pride.


Korak 7:tako zdravnica kot psihiater sta me spraševala če je v službi vse v redu,ker nismo našli kakšnih drugih težav.(takrat sem že hodil v službo za 4 ure)pa se takrat še nisem zavedal  da bi bilo kaj narobe.Zdaj pa se zavedam da delam v podjetju ki je sicer navzven zelo ušpešno,navznoter nas pa nategujejo po zgledu večine slovenskih podjetij.Plača ni slaba vendar je odnos do delavcev na najnižjem možnem nivoju(ne pokažejo zadovojstva,vohonjenje okrog naših hiš da nebi slučajno kdo kaj zašlužil na črno,ne poslušajo niti nasvetov ki bi koristili celotnemu kolektivu,vsiljujejo nam lastno mnenje in če se ne strinjaš z mnenjem nisi pripaden firmi,pohvaljeni so samo »ritolizniki«Big brother scena pač.In ker sem ugotovil da nikakor ne morem biti pripaden firmi ki me nateguje na vsakem koraku sem se odločil da jo z novim letom zapustim in začnem samostojno pot.


No zaenkrat je bilo dovolj napisanega vendar se morate zavedati da depresija in ostale »psihične bolezni«niso nikakršen bav bav samo ugotoviti in odstraniti morate vse stvari ki  vas ovirajo v življenju.Kot ste že prebrali meni tableti taki in drugačni niso pomagali nič in jih tudi že nekaj časa ne jem me pa kr strese misel na stranske učinke ki so napisani v vsaki škatlici tablet.Se pa počutim veliko bolje kot kadarkoli v življenju in sem  hvaležen za to kar se mi je zgodilo saj sem se končno začel zavedati da če si sam ne bom pomagal mi tudi Bog ne bo pomagal kaj šele tableti in drugi ljudje!!!

Odlično.
Jaz sem vedno za naravne metode.. edino, jaz vzamem cipralex..(meni pomaga) :)

Pa mi poveš kje imaš bioenergetika? Prosim.

Bioenergetik je Ivo Mohorič doma iz Žirov sicer po poklicu zdravnik,noče pa kakšne hude promocije.
Je pa za razliko od standardnih zdravnikov bolj pozitivno naravnan in si vzame veliko časa tudi za pogovor kar je logično ker ne sprejema ljudi po tekočem traku kot so jih prisiljeni sprejemati zdravniki v zdravstvu.

Meni niso pomagal prav nobeni tableti,ker dokler časa sem čakal na tistih šest tednov ko naj bi začeli delovati ni bilo nobene spremembe niti po treh mesecih ni bilo sprememb.Potem sem začel odstranjevati vse moteče stvari iz življenja in se začel upirat današnjemu tempu življenja.Po določenem času ko pa se mi je stanje začelo izboljševati pa je začel delovati antipsihotik in sicer na ta način da sem bil zjutraj omotičen in zaspan(stranski učinki).Ker sem ga jemal 150mg sem ga v štartu zmanjšal za 50mg in po štirinajstih dneh se je pojavil isti efekt in sem ga zmanjšal še za 50mg in tako do 0mg.Cipralex mi je pa pustil le posledice na zobeh saj se na rentgenskem posnetku izpred enega leta ni videlo nobenih lukenj.Pri zadnjem obisku zobozdravnika pa je v šali dejal če sem bil v zadnjem času noseč,češ da mi prej zdravi zobje razpadajo kot kakšni nosečnici.Podoben efekt pusti ecstasy na uživalcih te droge.Cipralex sem ukinil v treh tednih in ni bilo nobene spremembe.

Razsvetljevalec, lahko prosim povzameš svoj post, veš, mi depresivci nismo sposobni kritičnega razmišljanja in težko sledimo tako neberljivim reklamepolnim postom.  :o

-Razsvetljevalec, lahko prosim povzameš svoj post,Kateri del vam ni jasen?????

-veš, mi depresivci.Vem sem bil tudi sam depresivec.

-nismo sposobni kritičnega razmišljanja. Jaz nisem bil sposoben kritičnega razmišljanja ko sem bil zdrav potem se ti pa z leti nabere cel kup navlake in potem poči,ko sem pa "fasal"depresijo pa sploh nisem bil sposoben razmišljati.

 -in težko sledimo.Tudi jaz sem težko sledil vendar sem si vsako stvar razdelil na sledljive dele in mi je uspelo

-tako neberljivim.Mislim da je napisano kokr se da berljivo nisem pa (še) pisatelj in lektor.Veš tud men je blo težko začet brat raznorazne poste.Še težje pa knige na to temo ker bistvo(sporočilo avtorja)ni poudarjeno in mora vsak sam poiskat tisko kar mu odgovarja,ker drugače sploh nebi prodajal knjig ampak beležke

-reklamepolnim postom.Reklame????Imena tablet mislem da vsi poznamo.Navedel sem jih zato ker nočem govorit okrog ovinkov in sem zraven tudi utemeljil kaj se je dogajalo po zaužitju le teh.
Naslovi knjig:Nimam knjigarne če misliš da jih reklamiram z namenom zaslužka.So mi pa vsekakor pomagale razjasnit določene stvari.Naslove prvih dveh sem zasledil na tem forumu zadnja omenjena pa mi je visela na polici in misim da se jo ne da več kupit ker je stareša izdaja.
Ime bioenergetika:odgovoril sem samo na zastavljeno vprašanje in ga ne promoviram ker mislim da ima že tako preveč dela.

O, jezas.

Hvala za lekcijo.  :oki:

Sinus, postavi mal daljše vprašanje naslednjič  :pomezik:

 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:
Ma, res so mi zabavni uporabniki, ki nekega dne vstanejo in rečejo: Že vem, grem na en forum povedat, kako sem pameten.  :sesmejem: To je moja lekcija. Kako se ne vpletati in kako se ne vtikati v drek, ki se me ne tiče.
Razsvetljenec, ne jemlji osebno, samo malo sem te ponucala za moje ogledalo.  :-*

 :smesno: ampak, to pa res.

Povzetek, za tiste, ki težko preberete več kot en odstavek:

1. korak ..... zdrava prehrana

2. korak ..... veliko svežega zraka

3. korak ..... veliko sonca

4. korak ..... branje - duhova rast

5. korak ..... najti pravo družbo

6. korak ..... izboljšaj erekcijo s pomočjo česna in cimeta

7. korak .... poišči službo, kjer te ne psihirajo

---

To je to!  :)

Liber, ajlavju!  :-* :-* :-*

Liber  :oki:, saj je vse lepo in prav....samo nekaj me zanima in sicer pod točko 6. ... kaj ti bo erekcija, če smrdiš po česnu pol  :unsure:

Zato se potem še s cimetom posuješ.  :pomezik:

...nevarno, da te oz. ga kdo pohrusta...še posebno v tem, predbožičnem času...  :A)

 ;D

Sam res .. tud vampirke se te pol izogibajo ... no ja vsaj nimaš več depresije.


Sicer pa je splošno znano, da ADji povzročajo "slabši spolni potencial" pri moških .. in zato sem se js otepal ADjev kolker hudič križa, ampak zdej ko mamo česen je pa to čist ena druga zgodba  :pomezik:

Elina pa mi je rekla ... Kaj ti bo potenca liber, če maš pa impotenten karakter  :laughing:

 :sesmejem: :sesmejem:
Poiskat si novo službo dišeč po česnu in cimetu. Skupaj.  :clap:


Me veseli Iluminator, da ti uspeva.  :rozicodam:

Vidim da sem s tem člankom izgubljal dragoceni čas da bi komu  pomagal in vidim da raje prebirate zgodbe kjer nekdo samo stoka kako mu je huda in kako so za vse krivi drugi.Tipično slovenska zgodba, samo da bi sosedu krava crnkla pa tud če bomo potem natepaval celo leto krompir.Zato se poslavljam z vašega foruma.

Lepo pozdravljeni

Hm. Na, povrh vsega sem še glupa. Vidim ta članek, vidim nekaj resnih vprašanj, vidim nekaj heca (ja, res, da ni tega navedenega v članku, ampak baje da je hec pol zdravja), in potem avtor članka odpiše, da se poslavlja, ker "vidim da raje prebirate zgodbe kjer nekdo samo stoka kako mu je huda in kako so za vse krivi drugi". A to zato, ker je zadnjih nekaj postov ničhudegamisleč hec? Čakaj malo, kako pa gre to potem, ne samo jokat pa stokat, pohecat se pa tudi nihče ne sme?  :-\

vsaka objava na forumu še ni članek...  :unsure:     :)

MucaMaca, kaki glupa  :ne:....super razmišljaš  :oki: Jaz osebno se veliko raje hecam, kot pa jamram....  :kiselnasmeh: In poizkušam najt v vsaki situaciji kanček humornega....tako se lažje preživi.

Točno tako! Čeprav je včasih šala bolj fasada, in je humor bolj črn, in je nasmeh namesto joka. Kot si napisala, gre lažje! In ne vem, kako je avtor premagal depresijo, če ga hec moti. No, če je to tisto, kar ga moti  :kiselnasmeh:

Ja, bog ve kaj ga je zmotilo...morda to, da ni bil razumljen  :unsure:....je pa res, da vsak ubere drugačno pot iz brezna in vsak lahko piše drugačno zgodbo o uspehu ali neuspehu.  :kiselnasmeh:

hmmm, meni se poraja vprašanje, če je imel pravo diagnozo :A)

V štartu sem mislu da je ta stran namenjena resnim debatam in bolezni s katero se ni za šalit.Z člankom sem nesebično hotel pomagat še komu z podobnimi težavami.Mislim,da za šale in vice stresat obstaja tisoč drugih strani.Vidim pa da marsikomu ni všeč teorija da se da depresijo premagat tudi na malo bolj normalen način kot pa da imate doma zalogo tablete ki že v navodilih nakazujejo na to da imajo en pozitiven učinek (če sploh je) in na skoraj treh A4 format straneh navedene stranske učinke ki pa na nekaterih ljudeh puščajo trajne posledice.Vidim tudi zakaj je temu tako saj je ta stran sponzorirana iz strani znane slovenske farmacevtske družbe(glej zgornji baner)

Če bi pa kdo rad slišal kakšen nov vic pa napište da ne boste mislili da sem en navaden zategnjenec samo mislim da ljudje ki obiščejo to stran z namenom da rešijo svoje probleme ne bodo ravno zadovoljni če bodo kar naenkrat naleteli na Mujota in Hasota.

Iluminator, saj je ok, da si delil z nami svoj način premagovanja depresije. Je pa dejstvo, da ima vsak svoj način....nekaterim pomagajo tableti, drugim šport, tretjim branje knjig za osebno rast.....vsak izmed nas ima svojo izkušnjo.

Jaz osebno premagujem slabo počutje tudi s humorjem....Smeh namreč dvigne nivo serotonina v možganih in s tem na naravni način uravnava dobro počutje.  :oki:

Ne obstajajo zamanj tečaji "joge smeha" in stari pregovor "smeh je pol zdravja". In če se v kakšnem postu zadeva obrne na šalo, ne bit užaljen, raje se še ti nasmej z nami.  :)

http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042260580

 :ne: Depresija ni bolezen, s katero bi se bilo šaliti, in ni se delati norca iz depresivnih ljudi - ni pa res, da se OB njej ni dovoljeno šaliti! V tem je velika razlika, Razsvetljevalec, in če že sam prisegaš na drugo, ne tablete, bi to moral razumeti. Nihče se ne norčuje, nihče ne zmanjšuje pomena ne bolezni ne izkušnjam ne možnim rešitvam - nihče tu ni napisal ničesar takega, kvečjemu si dobil par vprašanj, ki so pomenla, da so ljudje prebrali tvoj zapis in jih določene stvari zanimajo oz. želijo pojasnilo. Šale, ki so iz tega izvirale, niso hudobne. Od kod si pa potegnil povezavo med šalami in farmacevtsko družbo, mi pa še vedno ni jasno.

Meni pa vse skupaj deluje, kot da bi to kak Asklepij napisal. Pa sorry, no....
Nekdo, ki je bil res v depresiji, ne bo obsojal drugega, ki je našel pot iz te grozote na kak drug način, pač pa bo le iskreno vesel, da je tudi komu drugemu (pač drugače) uspelo. Tako jaz mislim.

Ribica

Meni je sama odprta tema Premagal sem depresijo zelo všeč. Z zanimanjem sem jo prebrala in sem vesela, da jo je avtor podelil z nami.

Hvala avtorju!

Avtor je pozabil eno čist miceno piceno malenkost: da se depresije ne da premagat z močno voljo. Potem bi jaz bi že super-duper-turbo-nakubik maničen, ker to kar si zase naredil ti, je še vedno bistveno manj, kot sem jaz naredil zase in mnogi drugi.

Iluminator, prav je, da si prišel povedat kaj ti je pomagalo :oki: Ampak nekatere stvari so dokazane, morda tebi niso pomagale, ostalim pač so.

Je pa res, da je na nebojse.si velikooo heca zadnje čase :A)

iluminator, si prepričan da si ozdravil depresije?
kakšen je občutek ko si kar tako čutil da si povsem ozdravljen?

saj to jaz že ves čas govorim: sprememba življenjskega sloga. sigurno ne pomaga vsem, ker ima depresija idr. motnje pri vsakem drugačen vzrok, vendar je prav gotovo, da na slabo počutje vpliva slaba hrana, slabo okolje, premalo gibanja itd.
lahko bi rekel, da sem jaz delal podobno: nekaj sem si pomagal s prehranskimi dodatki in spremembo prehrane (več rib, sadja, zelenjave, nič junk fooda - raznih sladkarij ipd.), nekaj s sprehodi in športom (edino tu mi ni jasno, kako iluminator piše, da je najprej kolesaril 30 km na dan pa ni občutil nobene spremembe, potem pa piše, da mu je to pomagalo ???), nekaj z lučko proti depresiji (ker je pozimi vseeno premalo sonca :P), nekaj s psihoterapijo in več druženja s prijatelji. zdaj vem, kdaj sem depresiven (če slabo jem, slabo spim, se ne družim dovolj, sem pod stresom, če se ne gibljem itd., če nisem dovolj na soncu/pod to čudežno lučko pozimi :)) in poskušam to takoj odpraviti. občasno imam nihanja, anksioznost se mi še občasno pojavlja, ampak to so pa že drugi problemi.
pa tukaj bi še ločil med depresijo in drugimi motnjami. depresija je lahko zgolj simptom neke druge bolezni ali slabega zdravja na sploh (ki pa se še ne klasificira kot neka konkretna bolezen), medtem ko recimo za OKM, specifične fobije ipd. to ne velja in jih je treba zdraviti drugače.
včasih se sploh ne čudim, da psihoterapija nekomu ne pomaga, če je depresiven, ker ni dovolj, da spremeniš samo vzorce mišljenja in reagiranja v določenih situacijah, ampak moraš k problemu pristopiti celostno - na to pa zdravniki in psihologi pogosto pozabljajo.
ne vem, kako zgleda zdravljenje na psihiatričnih klinikah, vendar imam nekako vtis, da delajo predvsem dvoje: zdravila + psihoterapija. vendar to še zdaleč ni vse, kar lahko nekdo, ki ima neko psihično motnjo postori (ne glede na to, katera motnja je).

vseeno pa je to zgolj zgodba enega človeka, marsikdo ne more enostavno zamenjati službe, okolja, spremeniti navad itd. iluminator tudi ni nič napisal, da bi npr. težavo otroštvo in mladost, mnogi tukaj pa so ju imeli, tako da težje pristopijo k reševanju takih problemov.

aja, pa še to me zanima, kaj si se naučil iz teh knjig o "duhovnosti". kakšna je recimo razlika med tem in če bi bral recimo biblijo? ali si ateist ali pa meniš, da ti je neka vera pomagala pri tem ozdravljenju?
meni se recimo zdi zelo nevarno nekomu predlagat, naj nekdo postane bolj duhoven, ker marsikdo v iskanju rešitev pozneje zaide h kakim sektam ali šarlatanom ali pa postane nezdravo veren (misli, da mu bo edino vera pomagala pri reševanju problemov, vendar ne naredi nič konkretnega zase).

Ventilator drugače sem kristjan sicer po mnenju cerkve kot organizacije bolj slab kristjan ker me ni bilo že kr petnajst ali dvajset let v cerkvi,vendar če v svetem pismu piše da je Bog povsod ni potrebe da bi prav pogosto zahajal tja.Biblijo sem prebral že ko nisem imel nobenih težav je izjemna knjiga z izjemnimi nauki in če bi se jih vsi držali mislim da svet ne bi bil tak kot je.Vendar se jih že sama cerkev kot organizacija ni sposobna držati.Ni bojazni da bi me našli v kakšni sekti,ker v sektah ponavadi obstaja nek "duhovni vodja"kateremu slepo sledijo verniki,jaz pa že po naravi nisem ovca ki bi slepo sledil nikomer drugemu kot samemu sebi.Knjige ki sem jih prebrav pa so mi dale nov pogled na stvari ki so pomembne v življenju.Sicer na začetku branja sploh nisem vedel kaj berem vendar sem po nekaj poglavjih našel sebe v njih,kot bi pisatelj opisoval  direktno mene.Je pa zanimivo ker sem to isto knjigo dal prebrati prijateljici ki je prebrala veliko več knjig kot jaz in je tudi veliko bolj izobražena kot jaz pa knjiga ni pustila  na njej nobenega vtisa.

Kot sem že povedal meni niso pomagala nobena zdravila ker če bi mi bi se verjetno sprijaznil s tem in bi jih še danes konzumiral,vendar sem moral ubrati drugo pot ki pa ne pozna bljižnic in je potrebno kar nekaj samodiscipline.Rezultati tudi niso vidni kar čez noč in prihajajo postopoma in se jih v začetku niti ne zavedaš.Jaz sem recimo pred izbruhom depresije sovražil kolesarjenje in tudi med samo depresijo ni bilo nič drugače vendar sem se prisilil in tudi večkrat obupal in se spraševal kako mi bo šport rešil psihične težave.Ampak sem vztrjal in po določenem času ugotovil da se pa mogoče le počutim malo bolje in sem kasneje opazil da tudi lažje razmišljam.Vendar ni fora toliko v kolesarjenju kot pa v tem da našim izmučenim možganom omogočimo čimveč kisika ki pa bo pomagal pognati ta neverjetni organ.

Isto je pri prehrani saj industrijsko pridelana hrana vsebuje snovi ki jih telo ne potrebuje in slabo vplivajo na notranje organe in posledično na počutje.

Primer:Jetra so največji organ za presnavljanje, saj proizvajajo več kot 95% krvnih beljakovin, uravnavajo sladkor v krvi, presnavljajo maščobe, shranjujejo železo, čistijo kri iz črevesja in izdelujejo žolč. Zaradi nepravilnega delovanja jeter nastanejo številne bolezni v prebavi in ožilju, poleg tega pa običajno preobremenjena jetra vodijo k še drugim težavam, kot so oteženo dihanje, napetost v trebuhu, bolečine v hrbtenici in drugih sklepih, slabotnost itn.

V zvezi z kolesarjenjem si me narobe razumel. Po 30 km kolesarjenja  nise občutil utrujenosti nisem bil zadihan in se nisem niti potil,kar nakazuje na to da senzorji v možganih niso pravilno delovali in se telo ni pravilno odzivalo na situacijo.

Pred izumom elektrike ljudje niso uporabljali umetne svetlobe vendar so pozimi kljub temu znali izkoristiti dnevno svetlobo tudi če ni bilo sonca edina razlika je da niso živeli s takim tempom kot mi in so imeli čas to izkoristit.

Druženje z pravimi ljudmi je vsekakor zelo pomembno saj zapiranje vase ni še nobenemu koristilo,čeprav vem kako je ko se bojiš sam sebe kaj šele drugih saj sem sam kar nekaj časa preživel za štirimi stenami potem sem pa na silo hodil v družbo pa spet obupal ker mi je šlo vse na živce in tudi nisem vedel o čem sploh naj govorim ker so me vsi čudno gledali.
Ravno zato sem pa velik del družbe zamenjal in potem sem se nekako vključil v pogovor najprej z posamezniki ki so me razumeli in kasneje tudi z več ljudmi.Zanimivo pa je tudi to da ko sem odkrito spregovoril o svojih problemih se je pojavilo kar veliko ljudi za katere bi mislil da nimajo nobenih problemov.Spregovoril pa sem tudi z človekom ki se bojuje z bipolarno motnjo že več kot deset let in je pri svojih 35 leti že invalidsko upokojen.Vedno smo ga imeli za čudaka ker je po svetu hodil kot robot in se ni družil z nikomer ker se je bal spregovoriti o svojih težavah.Ko je slišal za mene ki sem bil vedno bolj družabne narave me je poiskal in sva se pogovorila.Kasneje je izvedel da se mi je stanje izboljšalo in me je spet poiskal in sem mu dal nekaj nasvetov ki so meni pomagali in čez čas mi je poročal da se tudi sam počuti veliko bolje sem pa tudi sam opazil da je postal bolj družaben in tudi bolj ustvarjalen česar prej pri njemu ni bilo opaziti.

Zamenjava službe.Tudi o temu sem že bral da je nekdo zamenjal službo in se mu stanje ni izboljšalo.Vprašanje je ali je bila sploh kriva služba ali pa je pristal spet na podobnem delovnem mestu.Zato pa je depresija tako skrivnostna in nedefinirana saj tudi stroka samo domneva vzroke za nastanek le te.Nek pregovor sigurno drži.Sto ljudi sto čudi,in zato vem da če bo nekdo kopiral moj model poti iz brezna zna biti pošteno razočaran ker ne bo pravih rezultatov zato je pa pomembno da ugotovite svoje vzroke za nastanek vaše depresije čeprav včasih sploh ne veste kaj vas mori samo veste da ste nemočni in obupani.

Praviš da ne more vsak zamenjati službe,okolja in navad.Tudi meni se je zdelo da bom lahko samo zadovoljen če bom sploh lahko še kdaj delal ker v najhujši krizi nisem bil sposoben niti vsakodnevnih opravil.Vendar se mi je zdelo čudno kako sem lahko kar naenkrat tako nesposoben.Z tem ko so se mi začeli vračati občutki ki sem jih izgubil in tudi sposobnost da naredim vsaj najenostavnejša opravila in z veliko vztrajnosti sem počasi prilezel spet na normalni nivo oziroma še malo čez.Pa še en pregovor.Kdor ne reskira ne profitira.Če si prepričan da je služba ovira do tvojega duševnega zdravje in sreče se jo splača zamenjat.Smo pa slovenci izredno navezani na svoje službe in navade in jih težko zamenjamo za razliko od drugih narodov ki so se pripravljeni selit celo iz države v državo z celo družino brez pomislekov.

Težave v otroštvu.Na tem področju pa moram priznati da sem poplnoma brez izkušenj ker sem imel srečno otroštvo in  boste morali dobiti kakega človeka z temi izkušnjami ki jih je rešil ali pa jih poskuša rešiti.

Lep pozdrav

Verjetno si to prebral v kašnem članku ki ga je napisal človek ki ima bolj teoretične izkušnje kot pa praktični problem.Če je depresija nekakšno porušeno ravnovesje snovi v možganih se ga verjetno da vzpostaviti nazaj vendar to traja zelo dolgo časa saj tudi depresija ni nastala čez noč.Nekaterim pomagajo AD-ji da dobijo vsaj malo volje in se potem nekako izvlečejo iz brezna.Pravijo da je vse v glavi in če mislis da določene stvari ne moreš narediti jo tudi ne boš naredil.Z pozitivnim razmišljanjem se da marsikatero oviro preskočit vendar ne smeš prehitro obupat.

Ja prepričan sem da sem ozdravljen depresije kar pa ne pomeni da me ne more ponovno obiskat vendar samo če bom zavil nazaj na stara pota in bom nezvest samemu sebi.Vendar vem da je bila to predraga šola zame da bi jo še kdaj ponovil.

Občutki da sem ozdravljen niso prišli kar čez noč in tudi ne vsi naenkrat.Dolgo časa tudi sam nisem mogel verjeti da bom še kdaj normalno funkcioniral ampak mi je uspelo vendar je bilo za to potrebno storiti velike spremembe v življenju in nekatere še pridejo kljub temu da se počutim odlično.

enkrat ko bom imela časa bom morda prebrala še zadnje

zato pa liber: na potezi si

iluminator tebi pa to..so ti že napisali..vsak ima svoj način, če je čisto ozdravljiva pa vprašanje

z zanimanjem sem prebrala tvoj prvi post, napisan berljivo, zanimivo, a tvoja reakcija na hece ob katerih sem se ful nasmejala morda pomeni da nisi čisto ven z depresije

ali pa je samo to, da nas ne poznaš

no...tako občutljiva sem bila jaz ko sem bla deep down..zdaj ko sem up bi vzela česen pa vampirje pa to z nasmehom

iluminator tebi pa to..so ti že napisali..vsak ima svoj način.Res drži da ima vsak svoj način in nobenemu ne vsiljujem svoje teorije lahko pa ti dam preprost primer reševanja istega problema na različne načine.

Imamo tri ljudi,vsem trem pregori žarnica pri avtu,(isti problem)a ga rešujejo vsak na svoj način.Prvi enostavno vzame žarnico jo zamenja in problem je rešen (zadovoljen in brez skrbi odpelje naprej).Drugi odide do najbljižjega servisa kljub temu,da jo ima možnost sam zamenjat.Med potjo že premišljuje »kaj če me ustavijo policaji«zaskrbljen pripelje do servisa,vendar mu na servisu rešijo problem.(s tem je izgubil nekaj časa in denarja in še rahlo je bil zaskrbljen)Odpelje naprej.Tretji brezskrbno pelje naprej(navidezno prihrani čas,se ne sekira in še pri žarnici je prihranil)vendar ga čez čas ustavijo policaji in mu napišejo kazen(rezultat:plača kazen,izgubi dragoceni čas ko čaka policaja da mu napiše kazen,med postopkom je zaskrbljen in še ko je njegov problem rešen odpelje ves jezen naprej in celo pot premišluje zakaj ni ravnal kot človek v prvem primeru).No po katerem izmed teh treh bi se pa vi zgledovali?????


a tvoja reakcija na hece ob katerih sem se ful nasmejala morda pomeni da nisi čisto ven z depresije no...tako občutljiva sem bila jaz ko sem bla deep down
.Maček ko mu stopiš na rep tudi zacvili pa nej bo depresiven ali ne.Normalna reakcija a ni res.Jz nisem občutljiv ampak povem kar mislem.Ko sem bil jz deep down sem bil pa tih pa  poslušu nasvete vsesorte ljudi,od tistih z težavami pa do tistih ki mislijo da vse vejo,nakonc sem pa ugotovu da morm samo sam sebe malo bolje poslušat.


zdaj ko sem up bi vzela česen pa vampirje pa to z nasmehom.
Ta česen vam pa še zdej ne gre v glavo.Baje da tud pri ženskah deluje pozitivno samo tega jz ne morem potrdit k nisem ženska,je pa tud moji bivši kdaj »pridišal« po česnu iz ust,samo me ni motilo oziroma sm pozabu na vonj ker je blo preveč akcije.

Iluminator, prav je, da si prišel povedat kaj ti je pomagalo :oki: Ampak nekatere stvari so dokazane, morda tebi niso pomagale, ostalim pač so.

Katere stvari so dokazane?Jaz sem zasledil članek v časopisu ko so delali preizkus na dveh skupinah ljudi z depresijo.Prvim so dali pravi AD drugim pa samo obliko istih tablet vendar brez kakršnega učinka in je bil rezultat pri prvih podoben kot pri drugih.

Pa še ena zanimiva ki jo je ušpičil pred leti en fantič iz naših koncev.Trip verjetno veste kaj je(za vse ki ne veste vam pa povem da je halucinogena droga ki ki ima videz kot majhen papirček v obliki kvadratka ponavadi pa je še potiskan z raznoraznimi simboli).No pa je ta fantiček naletel na letake ki so imeli natisnjene podobne simbole in ravnoprave velikosti.Pa jih nastriže na koščke in jih da dvema svojima
prijateljema ki sta mislila da so pravi.Drugi dan sta mu poročala da ju je pošteno zadelo vendar se jima je samo smejal in jima povedal da jima je dal navadne kartončke.
Ja tisti pregovor res drži da je vse v glavi.

edino se strinjam da je vse v glavi....

Z zanimanjem sem prebrala tvoj prispevek, iluminator -  in me je spomnil na to, da smo ljudje res unikati. Strinjam se s tabo glede AD - ni nujno, da vsakemu pomagajo, sploh pa ne že na začetku - a dejstvo je, da so najbolj široko uporabljana in učinkovita zdravila in pri veliko posameznikih preprečijo samomor in druge bolezni. Če namreč depresija traja predolgo, to lahko povzroči druge fizične bolezni.
Podpiram pa tudi stališče, da če nekdo ugotovi, da mu prav nič ne pomagajo, ampak mu stanje še poslabšajo, ima vso pravico, da išče alternativo in tisto pač, kar mu pomaga. Določen procent ljudi ( verjetno malo manjši) bo pač posegel po tovrstni rešitvi.
Sem laik, a ob opisu, kako si se odzival na tablete, pa sem dobila vtis, da nisi bil v depresiji, ampak v neke sorte psihozi - tudi glede na to, da se po 30 km kolesarjenja nisi spotil in nisi občutil utrujenosti, pa da nisi mogel spati....Tudi ves potek tvojega samozdravljenja kaže na to, da tvoje stanje ni bila depresija, saj bi sicer ne zmogel vseh naštetih korakov in to s takim uspešnim izidom, kot ga opisuješ ...
Ni čudno, da si dregnil v osje gnezdo nekaterih uporabnikov, ki so v resnici bili in so še v depresiji , ki jo pač več ali manj uspešno zdravijo z AD, z druženjem in s humorjem. In seveda si izmenjujejo tudi informacije o vsakdanjih tegobah, ki jih prinašajo stranski učinki AD. Ti pa hočeš vse skupaj prikazati kot larifari in reklamo za farmacevtska podjetja ...
Pozitiven učinek tvoje objave bo morda v tem, da se bo kdo zamislil nad količino zaužitih tablet in se bo morda potrudil kaj zmanjšati in nadomestiti s tekom in telovadbo. In da bo posegel po dokazano bolj zdravi hrani.
 :)

ne, ni. depresija je lahko tudi simptom telesnih bolezni. so že eni na forumu poročali o tem, kako so bili utrujeni itd. in so šli k zdravniku ta pa jim je takoj ponudil ad-je - ko pa so zahtevali navaden pregled krvi se je izkazalo, da so slabokrvni. pa še milijon takih primerov je ...

Bravo Iluminator! :wav: :clap: Prav vesela sem bila, ko sem prebrala tvojo zgodbo. Mislim, da si ubral prave strune za rešitev iz krize. Tudi sama vse to vem, ampak najtežje se je spraviti k zadevam, sploh ko si 'deep down' in se najraje človek zvije v klobčič in pestuje bolečino. Zato je toliko bolje prebrati, da je nekomu dejansko uspelo in da je našel srčiko vseh težav: biti zvest samemu sebi  :rozicodam:

Ja jz tud upam da bo vsaj kdo poizkusil še kaj bolj naravnega kot so AD-ji ,sj jaz tudi nisem kr skenslal AD-jev ampak sem postopoma delal spremembe ki tudi zdravim ljudem ne morejo škoditi.

Vse te preglede sem dal čez pa ni bilo ničesar kar bi nakazovalo na telesno bolezen.Mislim pa da je vsaka bolezen alarm da je potrebno narediti določene spremembe.   

:oki:

Iluminator, super, da ti je uspelo in, da se zdaj počutis ozdravljenega. Verjamem ti.
Sam sem storil to kar si ti in še mnogo več a sta mi obe bolezni ostali (depresija in rak),
Kljub vsem mojim korakom je šlo moje življenje strmo navzdol. Nikogar nočem nič
prepričevati, dejstvo je, da smo si različni. Že pri tabletah vidiš, da enemu določene tablete
pomagajo medtem ko drugemu ne ali celo škodijo. Tovrstne bolezni zahtevajo individualni
pristop. Zato nekomu tvoj način ozdravitve lahko pomaga, drugemu ne.

Iluminator,

z moje strani samo.. :clap: in še tako uspešno in zdravo v leto 2012!  :rozicodam:ž


                                           Dušica

:oki:

Tako Ventilator kot Iluminator sta me "prevzela" s svojo zgodbo in načinom razmišljanja...kako lepo je verjeti, da je depresija ozdravljiva in da se s trdo voljo da/zmore doseči tisti uspeh... Jaz, nekaj volje imam, sicer pa nisem še 100% prepričana, da je ozdravljiva, tj. da bom popolnoma zaživela brez Ad! Uh, kako bi rada... :( Ker vem, da je kemija, dandanes, vseposvod (zdravila, hrana, tekstil, kozmetika...), bi se je rada znebila vsaj v tej obliki, ker preko zdravila še lažje in hitreje vstopa in "tolče" našo življenjsko energijo.. To opažam preko svoje utrujenosti in hitre utrudljivosti, zaspanosti in občasni razdražljivosti..Morda bi bilo brez zdravil boljše ali ne?

Kakorkoli, Imunitor: kako ti je uspelo spoznat, da zmoreš premagati depresijo tudi brez AD? Če sem te prav razumela,...nimaš zdravil ali vseeno se, občasno pojavijo simptomi depre in anksie, ki jih z lahkoto premegaš? In tako - posledično veš, da zmoreš tudi brez zdravil? Ker vse enostavno mine..in se zopet počutiš okej?

                                          Dušica

Pozdravljen epocace.
Vidim da si se trudil podobno kot jaz,oziroma še veliko bolj pa ni bilo sprememb na bolje.Upam da ne boš obupal in če imaš vsaj malo volje nadaljuj in se ne predaj bolezni.Tudi pri meni ni blo vse tako rožnato kot bi kdo ki je prebral moje poste mislil vendar sem izpostavil večinoma pozitivne stvari  ki naj nebi nikomur škodile.Praviš da imaš zraven depresije še raka.Prebral sem veliko stvari tudi na to temo saj bi bila lahko tudi pri meni diagnoza podobna ker do svojega tridesetega leta nisem prav nič pazil na svoje zdravje ker sem bil zelo malokrat bolan,pa še takrat ko sem bil sem ignoriral bolezen predvsem zaradi tempa življenja v katerega nas silijo današnji časi.
Depresija je velikokrat spremljevalka raka, multiple skleroze in podobnih bolezni.Če spustimo vse znanstvene teorije kaj je depresija(porušeno ravnovesje snovi v možganih)in še podobne teorije je depresija nasplošno najslabše možno stanje tako na duševnem kot telesnem področju in je logično da človek ki dobi diagnozo raka ali podobne bolezni ne more biti ravno vesel niti se ne more počutiti dobro.
Vprašati pa se je treba zakaj je teh bolezni vedno več in za njih ne najdejo 100% učinkovitega zdravila kljub temu da se znanstveniki iz dneva v dan trudijo.

Pa še en članek ki sem ga zasledil v časopisu na temo bolezni.


Ni neozdravljive bolezni!   

 

 

torek, 07. junij 2011

 

Nikolay Grishin:" Ni neozdravljive bolezni, so le neozdravljivi bolniki: teh ni treba le božati in zdraviti, ampak jih učiti in vzgajati!"
_______________________________________ _
Pred petimi leti se je v Ljubljani živeči ruski zdravnik, ki je končal študij medicine na vojaški medicinski fakulteti v mestu Tomsk v Rusiji ter tam specializiral nevrologijo in manualno terapijo, domislil, da bi Slovenci z jutranjo telovadbo zaživeli bolj zdravo – pravzaprav z njegovo Šolo zdravja. Zaradi znanja, energije in vizije Nikolaya Grishina telovadi vsako jutro na znanih točkah po Sloveniji že okoli petsto petdeset ljudi, tistih, ki jih je prepričal, da je mogoče s pridnostjo in vztrajnostjo pozdraviti katerokoli obolenje. »Ni neozdravljive bolezni, so le neozdravljivi bolniki: teh ni treba le božati in zdraviti, ampak jih učiti in vzgajati!«
Enajsto leto teče, odkar je Nikolay na povabilo znancev prišel delat v Slovenijo, a ne kot nevrolog, čeprav mu tudi to znanje pride zelo prav, temveč kot manualni terapevt. »Pri nas v Rusiji je to priznana veja, pravzaprav specializacija medicine: ne sme je izvajati vsakdo, samo nevrologi in ortopedi – zaradi odgovornosti in nujne strokovnosti. Sam sem skušal dobiti vsa uradna dovoljenja v svoji matični državi, z njimi potujem po svetu.« Kot vojaški zdravnik je delal deset let, se nato odločil iti med civiliste in še pozneje v svet. »Zdravnik je zdravnik po duši: za nas ni pomembno, ali pred nami sedi politik ali normalen državljan, revež ali bogataš, ne sme nas zanimati vera ali poreklo – pomembno je, da lahko bolan človek računa na nas v težkih življenjskih trenutkih, bodisi v bolezni bodisi pri psihičnih težavah.«
In takoj preide na to, koliko delamo Slovenci. »Čudijo me statistični podatki o tem, koliko nepremičnin imajo Slovenci – to prinaša skrbi, še več dela in nič časa zase. Jaz nimam nobene nepremičnine in mi je boljše – le kdo bi delal za vse to? Raje uživam v tem mističnem raju, v Ljubljani, ki ji ravno zato želim dati vse najboljše,« razlaga odločitev o koncu svojih selitev (delal je tudi na Koroškem, v Celju in Kopru). »Če si pogumen, lahko skočiš v neznano, tako kot sem sam, a pogoj je, da nekaj znaš.«
Ko človek hoče biti bolan. »Po duši nisem le uraden zdravnik, služim uradni in neuradni medicini,« razlaga o množici pripomočkov in terapij, ki jih uporablja pri zdravljenju. »Vidim, da lahko z 'neuradnimi' postopki naredim več kot z uradnimi metodami ali tabletami: v človeku skušam sprožiti postopek samozdravljenja. Pomembna sta spoznanje in odločitev posameznika, da si je sam 'zaslužil' bolezen, da je sam odgovoren za svoje telo. Brez tega razumevanja se človek nikoli ne odloči za zdravje.« Pa ne govori o tem, da si bolezen »prikličemo«, pravi, da bolezen vzgajamo. »Po mojih izkušnjah in znanju obstajata vedno dva pojma: aktiven  – pasiven, bolan – zdrav, bogataš – revež, agresiven – miren … Kakšen si? Vedno izbiramo in na koncu je izbira vedno naša.« Govori seveda o načinu razmišljanja, delovanja, tudi o hrani. »Hrana je zelo pomembna, a pomembna je celota. Celoto si lahko predstavljamo kot roko, na kateri pet prstov predstavlja hrano, razum, gibanje, vodo, zrak, zato ne moremo nikoli govoriti samo o eni stvari, o gibanju: če bomo utrudili ali razgibali bolnega človeka, ne bomo naredili nič! Vir energije je tako v dobrem počutju kot dobri hrani in razumnih gibih.« Tega uči tudi svoje »telovadce«, »oranževce«, kot jim pravi zaradi prepoznavnih oranžnih majic, ki vsako jutro ob pol osmih telovadijo na prostem pol ure.
Uči jih tudi pomembnosti misli, o tem je napisal knjigo. »Vsak trenutek je lahko nov začetek – to je pravzaprav moj filozofski traktat o tem, kako živeti.« Misli so odločitve in povezane z našo aktivnostjo ter življenjem, a lahko jih spremenimo, odstranimo ovire. »Misel je prva na svetu, zmoremo jo usmeriti. Če rečem strankam, dvignite roko ali nogo – so dale možganom ukaz, ki ga izpolnijo! Ko pa rečem, nasmejte se jetrom, pobožajte mehur, pošljite poljubček srcu, odgovorijo, da ne verjamejo v te stvari.« Razumem, pravim, a zakaj nekdo zboli? »Za nekoga je ovira zdravje, za drugega denar, za tretjega pomanjkanje partnerskega odnosa. In človek postane bolan – jaz pravim, da hoče biti bolan.« Kaj pa slabe okoliščine? Zamahne z roko. »Te se da spremeniti: če želiš dobiti milijon, moraš garati zanj, enako je z zdravjem. Če je meni kot tujcu, ki je prišel v tuj svet, okoli sebe uspelo zgraditi nekaj, posaditi rožice in te cvetijo, pomeni, da lahko vsak ustvari okoli sebe nekaj takšnega. To je pomembno in to je moje sporočilo!«
Več v Jani št. 23

Pozdravljena Dušica.
V zgornjem članku ki sem ga našel v časopisu si lahko prebereš kako je z ozdravljivostjo vseh bolezni.

kako ti je uspelo spoznat, da zmoreš premagati depresijo tudi brez AD?

Kot sem že večkrat povedal da meni niso AD-ji pomagali oziroma tudi vsa ostala zdravila ki sem jih imel (uspavala,pomirjevala,antipsihotiki)enostavno niso delovala.Ker če bi mi bi jih verjetno še jemal in bi bil zadovoljen da se zaradi njih počutim bolje.Ker pa se ni v parih mesecih nič premaknilo na bolje in sem bil že blizu tega da se mi bo totalno odtrgalo sem postal pozoren na vse kar sem počel.Tako sem sam sebe opazoval tako pri hranjenu kot pri druženju z ljudmi in hobijih.Pri hrani in pijači sem imel kar veliko težav saj sem na začetku shujšal za petnajst kilogramov v štirinajstih dneh in večino stvari ki sem se jih potrudil pojesti tudi izbruhal.Moj zdravnik je to jemal kot nek stranski učinek tablet vendar se mi je to dogajalo že tudi pred jemanjem zdravil.Ko sem postopoma začel uživati hrano ki je pridelana na naraven način se je tudi bruhanje ustavilo.Bil sem tudi brez okusa in lahko si predstavljate kako je ko nekaj poješ pa ne čutiš ali je slano,sladko ali grenko.Vendar se je tudi to uredilo.Pri pijači je bilo podobno,ni bilo občutka za žejo vendar sem si naredil urnik kdaj in koliko spiti.(pil sem večinoma vodo iz izvira ki ni klorirana).
Druženje z ljudmi.Včasih se nisem preveč obremenjeval s kom se družim,ko pa sem bil na koncu z živci me je pa že vsaka malenkost vrgla iz tira zato sem večino časa preživel sam s sabo.Ker pa sem s časoma ugotovil da tudi to ne pelje nikamor sem začel na silo odhajati v družbo.Takrat sem tudi ves čas opazoval kako se odzivam na druženje z raznoraznimi ljudmi.Z vsemi s katerimi se nisem počutil dobro sem se nehal družiti in ostalo je le nekaj pravih prijateljev ki so mi pomagali in me razumeli kaj se z mano dogaja.Danes nimam več teh problemov in z veseljem spoznavam nove ljudi od katerih se lahko kaj koristnega naučim.
Hobiji.Enostavno mi ni bilo jasno kako me stvari ki sem jih počel z veseljem kar naenkrat ne zanimajo več.Z tem ko sem dobil občutek za hrano,pijačo in sem začel spati se je tudi to počasi uredilo in danes vsako minuto poskušam čimbolje izkoristiti za te stvari.
Simptomi depre in anksie.Čisto normalno je da ne izginejo naenkrat ker tudi nastali niso čez noč.Postopoma z izbolsanjem na vseh področjih pa tudi te simptomi izginejo in danes lahko rečem da se počutim veliko bolje kot pred izbruhom depresije.

Če koga zanima še karkoli se že veselim novih vprašanj.

Ja čestitam za napisano. Vesela sem, da ti je uspelo

Jaz sem zelo dolgo na zdravilih, kot mlada punca sem jih dobila, začela jemati in hvala Bogu, meni je pomagalo.Sem pa prekinila med nosečnostjo in se mi je vse skupaj ponovilo v še težji obliki.

Zanima me, če tile manualni terapevti delajo tudi z ljudmi, ki so na antidepresivih in kake so izkušnje?
Sama imam hude tesnobe.

Iluminator,

tvoja zgodba je zame velik navdih ali kaj..ko realno gledano nase..kmalu izgubim upanje in pogum, da bom nekdaj (....) dosegla to, kar si ti!? To pa enostavno zato, ker vem, da je moj boh zelo grenak in zame je moja depresija povsem trdovratna, pa..naj se še tako trudim, naprezam in iščem nove poti/metode..ni enostavno..in sem pd mnenja kot epocace, ki je drugače čudovit človek: v svojem zelo težkem položaju in stanju, se dobro bojuje in sama mu stojim ob strani...na življenje gleda REALNO kot jaz, zato...sva si tako blizu in se razumeva v občutjih, dejanjih, mislih, željah...da nisem sama in da ME KDO RAZUME - to je meni največja opora! :oki:

Po drugi strani pa verjamem tudi tebi, čeprav mi je tvoja "odrešitev" bolezni tudi precej preprosta in preveč enostavno izvedena enigma, v smislu: nekaj sem osnovnih stvari sem spremenil in depra je bila pozdravljena! Hm, preveč preprosto deluje, po drugi strani pa vem, da so TUDI TO prave smernice, le..da nekateri se moramo še toliko bolj truditi v tem smotanem boju, ki ti jemlje še toliko energije na sploh...Pomembno se je zavedati, da nisi sam in kot je nedavno Sofie napisala ŽIVLJENJE JE LEPO KLJUB BOLEZNI..to si ponavljam, ko sem na dnu z močjo in se  :jok: od notranjih bolečin... Tudi moj dragi mi večkrat omenja: Zakaj se trudiš živet zdravo, če želiš zgodaj umret? Ja, res je..rada bi živela malo in kakovostno, ker v tem vidim - realno, smisel mojega življenja...in ne do 70. ali 80.leta biti stalno..v agoniji s temi nihanji, vsiljivimi mislimi...vem, da me marsikdo razume in se najde v teh stavkih...

Ni lahko in ni lahko, zato pa..mnogo ljudi pristane na psihitariji, spet drugi..se "pozdravijo" po dveh sprehodih skozi godz.. ???..morda? Kakorkoli, vsak zase ve kaj prestaja in tistim, katerim je boj težak, si morajo odtehtati dodatno življenjsko breme, ker če ne...jih enostavno odnese...

Vsekakor pa je boj z osebo, ki te razume, podpirain ljubi,..lažji in učinkovitejši!


                                          Dušica