FORUM Nebojse.si

Živjo!
Kot sem že zapisala v eni drugi temi, se borim in plujem. Enkrat slabo, drugič dobro. Danes slabo. Danes jočem, duši me, večkrat globoko vdihnem, ker se mi zdi, da mi bo zmanjkalo zraka, podoživljam in razpravljam s svojim možem o svojem otroštvu, travmah, grdih besedah. Ni da ni, tesnoba, strah, ali se bom jutri počutila slabo ali prosim, naj bo dobro. Gre za to, da se tudi zdaj kot odrasla oseba počutim nesposobna, nekoristna, ne dovolj ljubljena, nesamozavestna, ne morem se otresti strahov, travm. Enkrat je boljše, drugič slabše. Danes sem živčna, zadirčna, utrujena, brezvoljna. Hotela sem nekaj spečti za miklavža, a ni šlo. Omotična in otopela. O bog abo kdaj teh muk konec?
Čeprav sem že pred leti diplomirala, ne dobim službe. In danes sem bila na nekem razgovoru. Zjutraj mi je od živčnosti šlo na bruhanje, potem je na moje začudenje še nekako šlo, ampak, ko je bilo vsega konec, sem bila omotična in enih trikrat semi je malo zasvetilo. Rahel panični napad. Pri meni so ti panični vsakokrat malo drugačni.
za znoret. duši me. Včasih se mi zdi , da se tako ničvredna, slaba, in zdaj jočem.

Mada  :rozicodam:

Vse te misli, ki te trenutno obhajajo so nerealne...niso del tebe  :nehvala:, temveč so del tistih, ki so ti dajali občutek, da si ničvredna, slaba, nesposobna.

Danes je na sploh slab dan, tudi jaz se ne počutim najboljše...In potem pridejo vse te misli na plano, nam zastrejo pogled v lepši dan....nam vzamejo upanje.


Tudi jaz sem se spopadala s takimi težavami....šele skozi terapijo se mi je uspelo zavedati, da imam v sebi skrite tudi kvalitete in ne le napake.
In ko imamo o sebi slabo mnenje, se počutimo nesposobne, nekoristne, neljubljene....zdi se nam, da je škoda, da sploh živimo. Vendar so to zopet le napačne predstave o nas samih.... Vse kaj drugega si, kot pa nesposobna, nekoristna, neljubljena....
Imaš diplomo, imaš družino, imaš ljubečega partnerja, ki te posluša in poizkuša razumeti...imaš dom...imaš varnost...
A hkrati imaš tudi izredno slabo popotnico, ki so ti jo dali tvoji starši....in to boš morala razčistiti....predelati...iti naprej z novo pridobljeno sliko o sami sebi.

Zavedaj se, da si enkratna....ni enake na tem svetu, kot si ti....in kljub temu, da do sebe ne čutiš ljubezni, pomeniš nekomu cel svet...Zatorej delaj na tem, da boš spoznala to svojo enkratnost in srčnost....da se boš spoznala z drugačnimi očmi in si vendarle priznala to, kar drugi že ved(m)o, da si super punca  :rozicodam:

Draga mada!  :rozicodam:
Žalosten post si napisala, a je prav, da si izlila svojo bolečino - čisto majčkeno malenkost tudi to pomaga.
To da sama pri sebi premlevaš preteklost ti ne bo pomagalo; samo podoživljala in krepila boš stare bolečine. Ena možnost je, da te rane odpreš, prečistiš in nato zašiješ pri dobrem terapevtu. Tam se tudi naučiš dugačnega pogleda nase in na svet. Odpraviš vzorce manjvrednosti, zaničevanja, obupavanja nad sabo, ki so ti bili vsajeni v otroštvu.
Imaš moža, ki te je pripravljen poslušati, te podpirati in ti pomagati - to je odlično za začetek sprememb. Torej imaš dobrega moža, diplomo, znaš peči  :pomezik: - to niso malenkosti, draga moja, to niso dosežki nesposobne osebe. Te pa popolnoma razumem - sem imela sama isti pogled: ja diploma, pa kaj je to takega. Sem pač šla študirat in zaključila, jaka fora! Pa je! Terapevtka me je streznila in me naučila drugače pogledati nase. In tudi tebi lahko uspe, čeprav se ti, kot se je meni, najbrž zdi, da ne more biti drugače kot je. Pa je, draga meda, verjemi meni, ki sem šla skozi to. Bo boljše, se je treba pa boriti in vidim, da ti se. Zato verjamem, da ti bo uspelo.
Kako si pa glede zdravil (oprosti, mogoče si o tem že pisala)?
Želim ti mirno noč in jutri čimbolj spokojen dan! :rozicodam:

Draga Mada :rozicodam:

Takih dnevov je pri men vse preveč veliko,...tako da razumem tvoje občutke,misli,....se pa pridružujem Slavči in Juliette,da se je treba borit,čimbolj poskušat delat na sebi in najt voljo,da spoznama svojo srčnost,....skratka najine vrednote,ki jih drugi opazijo le modve ne...
Vem,da je težko.....vsaj meni delat te mičkene korake brez obupavanja ni lahko,...je pa edina pot,ki naju lahko pelje,da zaživiva kot si zasluživa ....drži se in topel objem :rozicodam:

Se podpisem pod post od suzy!

Draga mada vse dobro  :rozicodam: