Iskanje pomoči

[spomincica]

Pozdravljeni!

Malo sem pregledovala tele strani in ugotovila, da se veliko ljudi zanaša na to, da jim bo pomagal nekdo drug in da bodo drugi rešili njihove težave.

Da ne bi kdo dobil občutka, da govorim tako na suho - tudi sama sem potrebovala pomoč in sem jo iskala od Poncija do Pilata. Pa je nisem našla - vsaj ne tam kjer sem jo iskala. Dobila sem tablete, pregled čez dva meseca in to je to. Pa sem iskala nekoga, ki bi zamahnil s čarobno palčko in bi me rešil. Pa ga ni bilo - in danes lahko rečem -hvala bogu. Hvala, ker sem se morala opreti sama nase, hvala, ker sem bila prisiljena začet študirat literaturo, ki je na voljo in tako spoznavat naravo svoje bolezni. Ko pa sem že kar daleč prilezla, so se začele odpirat tudi takšne alternative, da sem spoznala ljudi s podobnimi težavami IN ki so se tudi pozdravili.

To kar hočem povedat je, da je terapevt (če je seveda res sposoben) dobra rešitev za začetek, ko je človek izgubljen, ni pa res, da je vse odvisno od njega. Človek mora sam migat in brcat - ker dejstvo je, da večina terapevtov nima svoje izkušnje - imajo pa strokovno znanje (kakor kdo, seveda). Po lastnih izkušnjah sodeč je v Sloveniji križ in težava s pravimi in usposobljenimi terapevti (da o psihiatrih sploh ne govorim). Drug problem, ki pa nastane, ko ima nekdo težave v duševnem zdravju je pa ta, da je reševanje težav drugih zelo subjektivna stvar in po mojem mnenju je lahko terapevt samo neka iztočnica, nikakor pa ne sme biti glavna bergla. Glavnino dela mora opravit vsak sam, ker samo sami se poznamo v detajle in vemo, kaj mislimo, čutimo, ...

Zato moj osebni nasvet vsem, ki iščete pomoč in je ne najdete - oprite se nase, pojdite v knjižnico in se začnite izobraževat o svoji bolezni - knjig je ogromno, za vsakega se najde tisto, kar potrebuje, le poiskat je potrebno. Sama sem jih prebrala že kar precej, pa še vedno najdem kakšno, ki odpre temo za nadalnje delo na sebi.

Srečno vsem skupaj,

[vesnav]

Hvala za razmišljanje, Spominčica.
Srečno.

Vesna

[krasendan]

Definitivno se strinjam...

so pa lahko adji odskočna deska...vsaj pri meni so...tistega slabega počutja ne želim nikoli več...

[spomincica]

Tudi jaz se strinjam s tabo, krasen dan - Ad-ji so odskočna deska in za tisto prvo pomoč...naprej pa moramo delat sami - dan za dnem...in se ob tem veselit vsakega koraka naprej...tudi tistih najmanjših korakcev, saj se z njimi začne.

Vse dobro

[bikica66]

Ja jaz se spet strinjam z predhodniki  AD in pa po možnosti terapevt je odskočna deska , vse ostalo pa je na nas samih . Tudi jaz si ne želim več tistega slabega groznega obdobja in upam in želim,da ga nikoli več ne občutim . Tudi jaz sem iskala pomoč vsepovsod od zdravstva do šarlatanov in obojim pustila veliko denarja.Mojim domačim še danes ni jasno kako človek lahko trpi takrat ko je temu vzrok depresija in tako sem se zavedla,da se zanesem lahko samo na sebe. Tudi terapevt se strinja s tem , saj mi je že tri leta nazaj dejal,da napredujem počasi a zanesljivo in brez bergle,ki sem jo tako pogrešala.

lp

[viktorija]

pametno razmišljanje spominčica

[ton]

Jaz pa pripravljam predlog zakona, ki bo za zmeraj prepovedal in drakonsko kaznoval vsako uporabo besedne zveze "delo na sebi". Ker je ta pojem naredil že vsaj toliko škode kot nesposobni terapevti in zaslužkarska pofl literatura skupaj.

Lejte, govorimo o dveh vrstah 'bolnih': takšnih, ki jim je depresija (ali pa zgolj mešanica težkih tesnob) vzela vso moč in energijo, in drugih, ki se bodisi najdejo na tej spletni strani ali pa bi se na oni za osamljene ali razočarane v zakonu ali v krizi srednjih let ali v meni ali kar tako. Namenoma ločujem, ker so sredstva za zdravljenje različna. Pri drugih DRŽI: nekaj samopomočnih knjig in nekaj vzpodbudnih napotkov 'petršiljčkove mamce', pa bodo do naslednje krize kot nove/i.
Pri drugih pa je zadeva žal bolj zapletena. Z vso odgovornostjo trdim, da depresivnega človeka samo s knjigami in nasveti ne moreš dvigniti iz teme.
Žal so potrebna zdravila, žal so potrebni po možnosti najboljši psihiatri in psihoterapevti.
Žal besedovanje 'delaj na sebi' takšni osebi samo še povečuje občutek nevrednosti - pa imejte vendar milost in človeka, ki je povsem v riti, ne zmerjajte še s tem.
Tako mislim.

[Flip]

delo na sebi....
če se nekdo težko poškoduje, gre običajno kasneje, ko je že veliko bolje, na fizioterapijo. torej je zame "delo na sebi" nekakšna fizioterapija psihe, duše.

zagotovo pa je, tudi jaz tako razmišljam, da vsak nima te moči. in tisti, ki je nima, potrebuje pomoč, ki ga nato pripelje tako daleč, da lahko začne - z majhnimi koraki - s "fizioterapijo".

nismo vsi enaki, to je dejstvo. in zagotovo ni namen, da bi nekomu, ki te moči še nima, hoteli dati občutek nevrednosti. namen je, dopovedati mu, mu pokazati, da je življenje vredno njega, on vreden življenja. da pa se moramo v vseh situacijah v življenju potruditi, je pa dejstvo. včasih pač za to potrebujemo pomoč.

[spomincica]

Ton!

Če boš pozorno prebral kar sem napisala, boš videl, da se v nekaterih točkah čisto strinjam s tabo. Na začetku je res, da so AD potrebni in tudi opora dobrega psihoterapevta je nujna, a si ga večina ljudi ne more privoščit. Tako da se strinjam s tabo, da v določenih primerih brez kemije enostavno ne gre. Sama sem poskusila brez in z, sedaj jemljem AD

Kar se tiče pa dela na sebi - jaz sem bila tako na tleh, da nisem znala niti se umit, niti skuhat, niti nič - čisto sem bila odvisna od drugih in seveda sem pristala v bolnici. Pa so me našopali s tabletami in to je blo to. Ampak jaz sem začela govorit kaj se je dogajalo v preteklosti in jaz sem začela brat knjigo, ki mi jo je prinesla prijateljica. Pa da ne boš mislil, da sem prebrala kaj več kot tri stavke na začetku - a začela sem in to imenujem delo na sebi. Mogoče bi se ob USTREZNEM terapevtu res hitreje pobrala, a takšna je bila moja pot in ni mi žal, da sem jo prehodila. Tako da vem, kaj se pravi, če ti vsi govorijo, da delaj na sebi, ti pa ne moreš. Takrat morda ne, a možgani toliko delujejo, da si to zapomniš in ko lahko, takrat začeneš - če si takšen človek - in jaz sem bila in sem še. Vsak pa mora najti svoj recept za izhod.

Se mi zdi pa prav, da imamo vsak svoje mnenje - mislim, da nas to bogati

Vse dobro ti želim.

Spominčica

[ton]

Hvala za športna odgovora, nisem hotel zanetiti vojne.
Flip in spominčica: absolutno se strinjamo, jaz pač ob poznavanju vakuma, ki rad nastane recimo v prvih tednih jemanja ADjev (pa jih sam k sreči nisem v življenju poizkusil), ob poznavanju pretežne veje 'psihiatrov kemikov' upam, da boste ljudje z izkušnjo zmogli pomagati novopečenim depresivcem s čim blažjim kot z mantro o delu na sebi.
To je vse.

[Leonarda]

Lejte, govorimo o dveh vrstah 'bolnih': takšnih, ki jim je depresija (ali pa zgolj mešanica težkih tesnob) vzela vso moč in energijo, in drugih, ki se bodisi najdejo na tej spletni strani ali pa bi se na oni za osamljene ali razočarane v zakonu ali v krizi srednjih let ali v meni ali kar tako. Namenoma ločujem, ker so sredstva za zdravljenje različna.

Se popolnoma strinjam. Če prvo (za potrebe tega posta) poimenujem (prava) 'depresija' in drugo 'kriza', pri 'depresiji' traja kar nekaj časa in težkega dela, da prideš na stopnjo počutja, ko začneš ''samoterapijo''.

Primer 'prave depresije': sama sem zaradi OKM& tesnobe padla tako globoko, da nisem mogla sama niti pod tuš niti na wc niti sedeti pri kosilu za mizo (vsakršno branje, športanje ipd . v tem obdobju je bilo seveda nadvse utopično). Pomirjevala so pomagala preživeti najhujše dni. AD- ji so me dvignili iz najhujše more, da sem lahko začela normalno opravljat osnovne potrebe. Šele ko ''shodiš'', pričneš spati in dobiš nazaj koncentracijo, očistiš glavo najhujše megle...lahko tudi ''stečeš'', delaš načrte, bereš.
V hudi depresiji...dajte zaupat nekomu ob sebi. Sami morda ne boste zbrali niti toliko moči, volje, poguma, da bi vzeli tableto, šli do kopalnice, sedli za mizo, dvignili telefon... Terapevt, zdravnik, vaši bližnji-> dajte jim (slepo) zaupat in se vržite v prve korake zdravljenja, pa če se vam zdi boljše počutje samo še oddaljeno sanjarjenje. Se prekleto splača. Svojci, če depresivni stokrat reče ne in stoji, ko ga ''potisnete'', stoprvič bo mogoče rekel ja in naredil korak. Depresivni, ko ''shodite'', pa seveda čimprej skok na lastne noge in težit k samostojnosti, samoodkrivanju, samopremagovanju, aktivnosti.
Dajmo si pomagat med sabo, zato ljudje živimo v skupnostih, no. Reklo, da se ne smemo vtikati v druge in da nekomu ne moremo pomagati, če si noče pomagati sam, pri močni depresiji pogrne.

Primer 'krize' (srednjih let, ločitvene ipd.): za to pa nimam izkušenj in nasveta  . Vprašajte se- vas boli? Čestitam, potem čutite. Dajte se zamotit z branjem, športanjem ipd. Ko ne čutiš nič več, samo meglo in nedoločni strah...to je prava 'depresija'.

Lp.

[vesnav]

Vse se da, če se hoče.

Lp,

Vesna

[pupika]

če se popularno izrazim: delam na sebi. 
hodim v hribe, vadim jogo, sprememba vzorcev načina razmišljanja...
se pa strinjam s Tonom

upam, da boste ljudje z izkušnjo zmogli pomagati novopečenim depresivcem s čim blažjim kot z mantro o delu na sebi.
To je vse.

ko sem se sama začela ubadati z depresijo, mi je veliko ljudi predlagalo branje raznih priročnikov o samopomoči. moram reči, da sem se potem počutila bistveno slabše.
ker v tistih knjigah je vse tako enostavno. človek spozna, kaj se mu je enkrat slabega zgodilo in potem kar čudežno življenje začne teči v pravo smer
meni pa nikakor ni uspelo..in tako sem se počutila ne samo depresivno, ampak tud malo "neumno", saj je v tistih knjigah vsem uspelo..meni pa ne
ma ne vem..to je moje mnenje

[alexx]

če se popularno izrazim: delam na sebi. 
hodim v hribe, vadim jogo, sprememba vzorcev načina razmišljanja...
se pa strinjam s Tonom

upam, da boste ljudje z izkušnjo zmogli pomagati novopečenim depresivcem s čim blažjim kot z mantro o delu na sebi.
To je vse.

ko sem se sama začela ubadati z depresijo, mi je veliko ljudi predlagalo branje raznih priročnikov o samopomoči. moram reči, da sem se potem počutila bistveno slabše.
ker v tistih knjigah je vse tako enostavno. človek spozna, kaj se mu je enkrat slabega zgodilo in potem kar čudežno življenje začne teči v pravo smer
meni pa nikakor ni uspelo..in tako sem se počutila ne samo depresivno, ampak tud malo "neumno", , saj je v tistih knjigah vsem uspelo..meni pa ne
ma ne vem..to je moje mnenje

Ko nekdo napiše delo na sebi, takoj pomislim na bodybuilderje...bljak. Tudi jaz se strinjam s Tonom pupika in več kot neumno sem se počutila dva krat ko sem pred špeglom hotela imeti *sebe rada*

[mina]

in tako sem se počutila ne samo depresivno, ampak tud malo "neumno", saj je v tistih knjigah vsem uspelo..meni pa ne

Večkrat preberem kakšno knjigo take sorte. Ampak vedno "z rezervo". In tudi besedna zveza "delo na sebi" - me ne spodbuja preveč .
Mene je iz krize dvignil AD, potem sem pa preko svojih spoznanj, občutkov in napoljnenega življenja prilezla v življenje. Pomagalo mi je tudi to, da sem celotnemu občestvu priznala, da je z menoj nekaj narobe. Tako sem lahko prosila za pomoč.
Najbolj pa me je pomirilo dejstvo, da nisem sama, saj sem imela občutek, da sem nora in da take stiske, kot sem jih doživljala sama, ne doživlja nihče drug na tej zemeljski obli...
Po dobrih treh mesecih brez zdravil (in z vsemi težavami, ki jih imam), se še kar dobro držim. Včasih zlezem malo dol, kar je normalno, a se hitro poberem. Ker vem, da sem še vse kaj hujšega doživela in preživela. Bom pa še to si rečem in grem novemu dnevu nasproti.

[ton]

Hvala, drage zrele dame.

[Tine]

heh - kaj mi vi zamerite - besedno zvezo delo na sebi - pa kaj je z vami?......... zato vsi delate na meni? - to je bolano............

[bikica66]

Se strinjam z vami , ja beseda delo na sebi je po mojem za vsakega posameznika drugačnega pomena .
Zase vem,da mi branje knjig in priročnikov ne pomaga nič - nasprotno še bolj me " ukoči " in sem potem še bolj zmedena . Vem , da preveč delam in se težko spreminjam - samo tako so me vzgojili in potrebujem veliko več časa za spremembe,ki jih moram narediti.Vem,da bi se morala ukvarjati s športom,sem 10 let trenirala atletiko - pa se ne  raje si doma najdem kako delo ali pa kar nekaj " bluzim ".
Sem pa mnenja , da smo za svoje počutje odgovorni sami sebi - seveda je to šele takrat ko vemo kaj nam je in ko vemo kako lahko naprej ukrepamo.

lp

[stenzi]

Zdravo Kaj pomeni delo na sebi a je to tako kot piše v knjigah da duhovno resteš ali pa v resnici vzameš svoje življenje v svoje roke in ga pač oblikuješ kot veš in znaš kot si v določeni situaciji pač sposoben malo ti sigurno pomagajo zdravila veliko pa moraš na tem področju narediti tudi sam ker namesto nas tega nihče ne bo naredil . In tudi sam sem prišel do ugotovitve da zdravila res niso vse ampak res samo bergla na katero se lahko nasloniš kadar ti je hudo a vse ostalo moraš sam sprovesti in čisto prav je tako . Imam vsake 4 mesece pregled pri psihiatru kjer malo preveri moje stanje pač povem nekaj stvari predpiše zdravila in adio busaj se sam kot veš in znaš in potem sam sprovajaš psihoterapijo kot jo naj bi sam najbolj vedel v bistvu si včasih v taki krizi da bi res potreboval roko ,ki bi te nekako usmerjala in te vodila na pravo pot  pa naj bo to potem osebna rast ali pa samo želja po ohranitvi svojega življenja z čim manj pretresi in čim manj bolečinami ,ki so zdraven prisotne .Lep pozdrav Stenzi