Pozdravljen McMurphy,
Najprej lepa hvala za res spodbuden odgovor. zate ena
in za vse ostale sotrpine.
Popolnoma prav imaš. Dejansko stvari takrat, ko sem slaba ali pa ko sem dokaj vredu ne vidim objektivno, ker jih jaz doživljam in ko sem v depresiji enostavno mislim, da sem skos na dnu, da ni lepih trenutkov, ko sem bolje se tolažim da bo se vse vredu, vendar s strahom, da se bo vse ponovilo in da bom spet na tleh. In tako se zadeva nadaljuje v neskončnost in se vrtim v začaranem krogu.
Dejansko se vidi napredek, vendar bolj se moram osredotočit na to in ne samo na trenutno stanje ali pa stanje prejšnjega tedna, meseca... je težko vendar je možno.
Vem, da mi je vedno težko ko mi nekdo reče, ko se v slabem obdobju..pojdi na sprehod ali pa poglej ta sonček zunaj...hja meni takrat to pomeni zelo malo ali pa nič! Vem, da si lahko največ sama pomagam ampak včasih pač ne gre.
Želim vam en lep dan
in objem,
Gigli
To o čemer pišeš, vse te prepreke, ki jih imaš na poti so postavljene od tebe same.
Najboljši način, da se spoprimeš s tem je realizacija, da si ti sama kraljica svoje realnosti.
Beseda kraljica je povsem zavestno izbrana, saj si v prostoru/državi/ozemlju svoje lastne realnosti ti edina in doživljenjska vladarica. Noben ti ne more do živega, če ti to ne dopustiš, ker v tvojem kraljestvu imaš božanske moči, le zavedati se moraš.
Zavedaj se tega stavka ko ga bereš, "Sem kraljica svoje realnosti!", ne preberi ga kar mimogrede, površinsko, "Sem kraljica svoje realnosti!", čuti ga v svoji notranjosti, čuti neomejeno moč, ki ti jo da, "Sem kraljica svoje realnosti!", globoko se zavej pomena teh besed in ne popusti dokler ne realiziraš razkrtija, ki iz teh besed izhaja. Daj si čas, vsej se na stol, lezi na posteljo, sprosti se in pusti da besede delujejo na tebe.
Vsak človek, ki je zmožen trezno razmišljati in kontrolirati svoje telo, si je sam kriv, da se ne potegne iz bede. In sploh ni važno zakaj je tam pristal.
Preteklost in prihodnost sta nerelevantni, le dani trenutek v katerem ustvarjamo svoje življenje šteje.
Še enkrat to povem, življenje je ritmično, je napredek, je nazadovanje, to je neobhodno, kajti enega brez drugega enostavno ni. Na to ne moreš vplivati!
Vplivaš lahko le to, kako daleč te nazadovanje vrže nazaj, kako močno prizadane in koliko časa odtrga od poti. Le to šteje.
Zato le pogumno, lastno življenje trdno drže v vajetih in napredek bo hitrejši.
Ne bo lažji, ne bo prijetnejši, boš pa vsakokrat ko premagaš temne misli pridobila na moči in samozavesti in lažje prebrodila težavne situacije v orihodnosti.
