dusica
Druge motnje
Veteran
Odsotni
Prispevki: 745
|
 |
« dne:: ponedeljek, 24. oktober 2011 ura: 08:53 » |
|
Pozdrav vsem sotrpinom! Odprla sem to tematiko, ker me zanima, če imate tudi Vi, iste težave oz. vas motijo, predvsem v  in  dneh ali urah, kakršen koli ropot okoli vas, ljudje in kaos v različnih oblikah.. Mene zelo moti in takrat bežim od njih, ker mi je dejansko potem boljše! Zbežim v naravo, v objem zaupne osebe, ki me pomiri.. Spoznala sem, da mi določeni Damovci, kor je npr. Slaya zelo usrezajo in me notranje pomirijo..balzam za moje življenje, na sploh...  Sicer, kako se s tem soočate Vi, dragi sotrpini? Dušica
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Slavka
Sodelavka/sodelavec DAM
Heroj
  
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 2.990
|
 |
« Odgovori #1 dne:: ponedeljek, 24. oktober 2011 ura: 09:01 » |
|
Dušica  Ropot, gneča, kaos...vse to vpliva na naše telo v obliki stresa...vzdraži naša čutila in mi, ki smo še toliko bolj občutljivi, to zaznamo še intenzivneje. Ker pa se tempu življenja in "hrupu", ki ga le-ta prinaša, ne moremo vedno izogniti, je super, da najdemo v našem življenju protiutež......torej sprehod v naravi, meditacijo, branje knjige....nekaj, kar nas umiri in napolni z novo energijo za spopadanje z vsakdanjikom. Uživaj torej v družbi tistih, s katerimi ti je prijetno in v početju, ki te pomirja in osrečuje... 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Največja stvar na svetu je najti pot do samega sebe  "
|
|
|
dusica
Druge motnje
Veteran
Odsotni
Prispevki: 745
|
 |
« Odgovori #2 dne:: ponedeljek, 24. oktober 2011 ura: 09:05 » |
|
Hvala, Slavka..ti si ena med tistimi, ki bi rada pogosto objela..  Sicer pa: kako odreagiraš in kako si pomagaš, ko se je neizgobino odmakniti ropotu? Npr. ko sosedje ropotajo z muziko ali ob sprehodu naletiš na 1001 smotanega motorista, ki ti pretrese živce..  ..? Dušica
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Slavka
Sodelavka/sodelavec DAM
Heroj
  
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 2.990
|
 |
« Odgovori #3 dne:: ponedeljek, 24. oktober 2011 ura: 09:11 » |
|
Dušica  kot sem že rekla, ne moreš se temu izogniti...vem kako je, ko mi v soboto zjutraj prične sosed vrtati nad glavo, da odmeva po celem stanovanju... Kaj storim? Če sem v stanovanju, se umaknem ven...gremo na izlet, sprehod...če to ni možno, si prižgem glasbo, ki jo poslušam prek slušalk. Poizkušam poiskati trenutno rešitev...ker tudi jaz ne prenesem ropota, spravlja me v strah (posebno še, če slišim, da se v kakšnem sosednjem stanovanju kregajo...pa jok otrok...pa moški glas, ki se dere na družino...loputanje vrat)...takrat priplavajo na površje moji spomini in tesnoba je neizogibna  Torej Dušica, izbiraj mirne poti...prijetne ljudi...in predvsem nosi mir s sabo, v svojem srcu 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Največja stvar na svetu je najti pot do samega sebe  "
|
|
|
julija30
Aktiven član/ica

Odsotni
Spol: 
Prispevki: 172
|
 |
« Odgovori #4 dne:: ponedeljek, 24. oktober 2011 ura: 09:56 » |
|
Joj mene tudi zelo moti recimo ,da slišim nekoga ki se krega,dere,začnem se trest,srce mi hoče ven skočit,postanem rdeča,napeta. Uf groza me je.
Živimo v hiši tako da s sosedi nimam težav,so zlati vsi,če je preveč ropota doma,otroci pa ,ko mi je dovolj ,začnem vpiti naj dajo že mir ,in da se mi bo zmešalo od norije. Najlažje je če se kam človek odpravi,stran od hrupa če se le da,glasba,slušalke,ja to je to!
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
dusica
Druge motnje
Veteran
Odsotni
Prispevki: 745
|
 |
« Odgovori #5 dne:: torek, 25. oktober 2011 ura: 08:52 » |
|
Julija, popolnoma znano mi je to, kar pišeš, ker se sama sprašujem, če bom lahko en dan zmogla "prenašati" jok, trmo ali tečnobo svojega otroka..  ..ker se včasih zamislim, ko vidim mojo 4-letno navihano nečakinjo, tako radovedno in  da...me glava boli in se vse strese v njen...sploh, ko imam slabše dneve. Kako sem tudi spoznala, da mi je takšno in drugačno "ropotanje" odveč? Npr. že 3 mes nimam v službi več radia z muziko ali bedastimi poročili in ga sploh ne pogrešam..prav lep mir je... Dušica
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
kinto
|
 |
« Odgovori #6 dne:: torek, 25. oktober 2011 ura: 11:04 » |
|
Mene je v času depre zelo motil vsak že malo glasnjši zvok, šum, itd. Najraje sem imel čisto tišino. Res pa je, recimo ko si na neko stvar ful skoncentriran, motečih zvokov ne slišiš. In ker je za depresijo pogosto značilno pomanjkanje koncetracije, te zvoke težje presliši.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
mina
Sodelavka/sodelavec DAM
Expert
  
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 1.056
|
 |
« Odgovori #7 dne:: torek, 25. oktober 2011 ura: 12:28 » |
|
Hrup, zvoki, ropot...vse mi je odveč. Uživam, ko sem sama doma. Slabše kot se počutim, težje prenašam vse okoli sebe. Res se temu ne moreš izogniti. Zato takrat, ko zginem proč, uživam dvojno v miru in tišini. Vsatnem in ni nikjer nikogar, hodim po mestu, ki ni moje rojstno in kjer me nihče ne pozna, v trgovinah me nihče nič ne vpraša...Še v stavbi, kjer (občasno) živim, so sami taki kot jaz in samo tri pari brez otrok.  Skratka - mir in relax. Tu doma pa kaos, nered, hrup, tečni sosedje...Eh, najraje bi se odselila za stalno.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
If you are depressed, you are living in the past.
|
|
|
dusica
Druge motnje
Veteran
Odsotni
Prispevki: 745
|
 |
« Odgovori #8 dne:: četrtek, 27. oktober 2011 ura: 08:41 » |
|
Mina, kako te razumem... Odkar sem se odselila na svoje, je moja samozavest  a glede prave idile (mir v večernih urah in med wkndih) se malo sliši ali sanja: vedno nekdo nekaj ropota, govori skozi druga vrata ali pa se sredi nekej istrske vasi "pretaka" tisoče in tisoče avtov...kdo bi rekel??  Sem mislila, da bo tu malo bolje, kot češ..oddaljena od mesta in betona..Zgleda, da ni prav tako ali se bom privadila! Dobro, da je zraven morje narave.. Dušica
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|