Hud strah pred prijateljem oz. znancem

[Suzy]

Ne da sem malo odvisen, zelo sem odvisen od tega.

Zakaj pa?

[sopotnica]

Samsung - ta človek te z nečim drži v šahu - tako kot pripoveduješ, me spominja vse skupaj na nekakšen soodvisniški odnos, čeprav ne živite skupaj ...
To me spominja na odnos nasilneža - žrtve nasilja.
Definitivno ta človek rabi strokovno pomoč - očitno mu doslej to pomoč nudiš ti  kot neke vrste tarča . Čudi me, kako da te ne zgrabi sveta jeza, da toliko pretrpiš zaradi njega in ga kljub vsemu še zmeraj "razumeš" oz. se zanj bojiš ...Pustil si , da te je koloniziral in če samo pomisliš, kako te odtujuje tvojim najbližjim, se ti mora posvetiti, da moraš s tem človekom prekiniti stike - vsaj dokler si ne poišče ustrezne pomoči, čeprav bi bilo najbolj zdravo z njim TAKOJ prekiniti stike ...
Upam, da ti bo uspelo očistiti se te navlake in zaživeti svoje normalno družinsko življenje .

[dusica]

Samsung,

najprej se ti opravičim, ker sem zamenjala spol..vedno, tukaj zabluzim ali sem razumela koncept,..vsaj upam!

Kakorkoli, morda je smiselno, da daš času čas in vidiš, če se stvari umirijo in potem na taktičen načine izoblikujem dialog, ki bo obrodil (upam!) sadove...

Srečno!


                                       Dušica

[Arwen]

samsung, pa si razmišljal, da bi šel do kakega strokovnjaka, npr. psihoterapevta, na pogovor?

 

[samsung]

samsung, pa si razmišljal, da bi šel do kakega strokovnjaka, npr. psihoterapevta, na pogovor? znalo bi ti koristit tudi zaradi težav v zakonu
mogoče imate v okolici kakega dobrega terapevta, psihologa al kogarkoli podobnega, ki bi ti bil pripravljen prisluhnit in ti svetovat?
iz katerega konca pa si?

Sem. Mi lahko priporočate kakšnega dobrega iz Ljubljane? Naj povem, da so ti moji strahovi nadgradnja anksioznosti od prej. Anksiozen sem že nekaj let, a sem nekako "fural" s pomočjo knjig, sproščanja, itd. Ko se mi je zgodilo to, pa je šlo čez rob. Amigdalo je treba resetirat, drugače se mi bo snelo

[moonica]

ti pošljem ZS

[trzinka]

samsung, kaj se dogaja

[samsung]

samsung, kaj se dogaja

V bistvu nič dramatičnega. Stvari rešujem po svoje, po mirni poti, s pogovorom. V želji, da se zave posledic svojih dejanj. Da rešim svoj problem in njemu pokažem nekaj smernic za naprej. Sigurno bom deležen kritik tule na forumu, bom pa v končni fazi sam nosil posledice take ali drugačne odločitve. Da ne bo pomote, bil sem že povsem pripravljen na "rez", pa sem si premislil. Dejansko sem še vedno mnenja, da mi noče nič žalega, kljub izrečenim besedam. Zdaj mu dopovedujem, kakšne posledice je to pustilo. In kako njegov način izražanja slabo vpliva na sogovornike. "Vsilil" sem mu Robbinsa, ker tip name vpliva zelo pozitivno. Upam, da bo njemu tudi v pomoč. Nekaj stvari je že šlo na bolje.

[Arwen]

  

  Nekaj stvari je že šlo na bolje.

in samo to šteje 

[martinca]

Jaz ne bom kritizirala, meni je vazno le to, da je tebi bolje. Samsung, samo da ti je odleglo, naj bo po mojem ali tvojem nacinu, samo da je to uspesno . 

p.s. Spremenit pa ga ne mores.

LP in SRECNO

[samsung]

Jaz ne bom kritizirala, meni je vazno le to, da je tebi bolje. Samsung, samo da ti je odleglo, naj bo po mojem ali tvojem nacinu, samo da je to uspesno . 

p.s. Spremenit pa ga ne mores.

LP in SRECNO

Vem, da ga ne morem spremeniti. Lahko pa mu pomagam, če se želi spremeniti sam, kajne?

Hvala vsem za pomoč in lepe želje. Bom obvestil, ko bo kaj novega.

[avgust2005]

Pozdravljeni,
meni se je v zadnje pol leta zgodilo precej neprijetnih stvari, kar je nadgradilo mojo obstoječo anksioznost v stalen strah. Znanec oz. prijatelj, ki ga poznam že 10 let, se je parkrat razjezil name (zaradi stvari iz preteklosti), mi povedal precej grdega in tudi grozil, a kasneje spoznal zmoto in se tudi večkrat opravičil. Postopoma sem mu razložil, kaj je nastalo iz tega in zdaj mu je žal. A jaz se ne morem otresti bojazni, da se lahko ponovi. Ti strahovi so včasih tako intenzivni, da pogosto nimam nobene želje po hrani. So pa prisotni 90% mojega budnega dneva. Včasih se zbudim tudi ponoči, zjutraj me takoj okupirajo. Želodec se je skrčil, kar pomeni da tudi ob normalnem apetitu/lakoti ne morem pojesti prav veliko. Shujšal sem že za skoraj 10kg. Eno samo trpljenje, ob tem da imam krasno ženo, dva zdrava majhna otroka in sem materialno preskrbljen. Kako absurdno je lahko to? Kaj naj naredim? Stikov trenutno ne upam prekiniti, ker bo to v meni povzročilo kaos in samo še ojačalo strahove. Trudim se misliti pozitivno, prepričujem se v nasprotno, a v meni se je naselil strah pred tem prijateljem in ne vidim rešitve.
Kakšna ideja?

Moje mnenje:

Mogoče obsesija ali pa kaj v zvezi s tem (prisilne misli - misli, ki se je (jih) ne moreš znebiti).

Mislim, da to tvoje stanje nima bistvene zveze s tem znancem oz. prijateljem ... da je to bil samo nek neprijeten - stresen  dogodek, ki je sprožil te zadeve. Lahko bi to sprožilo tudi kaj drugega ... drug neprijeten - stresen dogodek.

Imam OKM že vrsto let in vem kako grozne so prisilne misli. Tesnoba, ki se poraja je nekaj najbolj krutega. Jaz sem vrsto let jedel AD-je, so mi kar lepo pomagali, sedaj sem jih pa opustil...začelo me je najedati dejstvo, da tako dolgo jem tablete. Ne preostane nam drugega kot da zdržimo kajne.


Glede tega mojega mnenja naj poudarim, da je to samo moje mnenje, ki je laično in da sem samo nekdo, ki se že vrsto let bori z OKM-jem in da tako to moje mnenje-pisanje tudi vzami.


Lp


A.

[klinček]

Vem, da ga ne morem spremeniti. Lahko pa mu pomagam, če se želi spremeniti sam, kajne?

pa misliš,da je to pametno,glede na to,da se ga bojiš?misliš,da ne zmore sam skozi to?mora ravno "žrtev"imeti za podporo s sabo?

[samsung]

Pozdravljeni,
meni se je v zadnje pol leta zgodilo precej neprijetnih stvari, kar je nadgradilo mojo obstoječo anksioznost v stalen strah. Znanec oz. prijatelj, ki ga poznam že 10 let, se je parkrat razjezil name (zaradi stvari iz preteklosti), mi povedal precej grdega in tudi grozil, a kasneje spoznal zmoto in se tudi večkrat opravičil. Postopoma sem mu razložil, kaj je nastalo iz tega in zdaj mu je žal. A jaz se ne morem otresti bojazni, da se lahko ponovi. Ti strahovi so včasih tako intenzivni, da pogosto nimam nobene želje po hrani. So pa prisotni 90% mojega budnega dneva. Včasih se zbudim tudi ponoči, zjutraj me takoj okupirajo. Želodec se je skrčil, kar pomeni da tudi ob normalnem apetitu/lakoti ne morem pojesti prav veliko. Shujšal sem že za skoraj 10kg. Eno samo trpljenje, ob tem da imam krasno ženo, dva zdrava majhna otroka in sem materialno preskrbljen. Kako absurdno je lahko to? Kaj naj naredim? Stikov trenutno ne upam prekiniti, ker bo to v meni povzročilo kaos in samo še ojačalo strahove. Trudim se misliti pozitivno, prepričujem se v nasprotno, a v meni se je naselil strah pred tem prijateljem in ne vidim rešitve.
Kakšna ideja?

Moje mnenje:

Mogoče obsesija ali pa kaj v zvezi s tem (prisilne misli - misli, ki se je (jih) ne moreš znebiti).

Mislim, da to tvoje stanje nima bistvene zveze s tem znancem oz. prijateljem ... da je to bil samo nek neprijeten - stresen  dogodek, ki je sprožil te zadeve. Lahko bi to sprožilo tudi kaj drugega ... drug neprijeten - stresen dogodek.

Imam OKM že vrsto let in vem kako grozne so prisilne misli. Tesnoba, ki se poraja je nekaj najbolj krutega. Jaz sem vrsto let jedel AD-je, so mi kar lepo pomagali, sedaj sem jih pa opustil...začelo me je najedati dejstvo, da tako dolgo jem tablete. Ne preostane nam drugega kot da zdržimo kajne.


Glede tega mojega mnenja naj poudarim, da je to samo moje mnenje, ki je laično in da sem samo nekdo, ki se že vrsto let bori z OKM-jem in da tako to moje mnenje-pisanje tudi vzami.


Lp


A.

Vedno bolj se nagibam k enakemu zaključku. Že prej sem bil zelo občutljiv na socialno nepravičnost, krivice. Od nekdaj se bojim vojne, nasilja, slabih ljudi. Danes, ko gre vse po zlu (vsaj tako se človeku zdi), me branje napovedi o prihodnosti spravlja v depresijo. In iščem načine, kako se dvigniti. Poudarjam, prav nič mi ne manjka, razen red v glavi. V smislu, da sem trenutno v negativnem območju. Celotno odraslo dobo, gledano s perspektive delne ali popolne osamosvojitve, sem precej "labilen", padem v vrtinec slabih misli o prihodnosti, strahu pred boleznijo (mene in bližnjih), strahu pred smrtjo, itd. Mislim, da je vse povezano z mojim stanjem, anksioznostjo vsepovprek. Ko se je "zgodil prijatelj" s svojimi težavami, je šla zadeva čez rob. Zdaj sem že pol leta okupiran s slabimi mislimi. Pride dober dan, pa spet nekaj slabih. Doma sem vzkipljiv, nezainteresiran. Sebe opišem kot pol-moža in pol-očeta. To me ubija.

S prijateljem sva ogromno predebatirala, razčistila upam da vse. Pogovarjava se stvari, ki se jih včasih nisva. Popolna prekinitev stikov mi ne bi pomagala, ker bi se vseskozi spraševal kaj se z njim dogaja. Morda za občinstvo čudno, a tako je.

[samsung]

Vem, da ga ne morem spremeniti. Lahko pa mu pomagam, če se želi spremeniti sam, kajne?

pa misliš,da je to pametno,glede na to,da se ga bojiš?misliš,da ne zmore sam skozi to?mora ravno "žrtev"imeti za podporo s sabo?

Verjamem, da je težko razumeti. Mislim, da bi on razumel, če bi ga prosil naj me pusti pri miru. Problem je v meni. Jaz bi se še vedno obremenjeval s tem. Čisto možno, da bi kmalu minilo, ampak tudi poskusiti me je strah. Še sam se ne razumem, zato ne pričakujem da me občinstvo razume.