Smo kaj zase naredili v obdobju bolezni, prej, kasneje?

[Sofia-Del_Sati]

Nekaj mi je dalo misliti; nekaj, kar sem tukaj prebrala in se potem kar malo razžalostila;

včasih malo prebiram svoje stare poste in razmišljam, kaj sem vse do danes naredila dobrega, zase? sploh delam to? sploh kaj? se zapletam, plešem ali odvrtavam v problemu?

pa poglejmo kaj sem do danes naredila v svojem lajfu, pomembne zadeve: kot prvo, končala sem faks, opravila pripravništvo in za določen čas delala v svojem fohu, kjer sem bila zelo uspešna. ko mi niso podaljšali pogodbe in so se zamenjali 3 direktorji, 4. pa me ni poznal in mi ni  hotel podaljšati pogodbe dokler nimam strokovnega izpita opravljenega, sem, predno sem opravila strokovca, delala v službi za nižjo stopnjo izobrazbe spet za določen čas, vmes opravila strokovca in še 2 zaposlitve za določen čas s V. stopnjo izobrazbe, dokler nisem 4/2010 dobila job za nedoločen čas in s VII.st.iz. Ok, tle se vidi ful napredek, poleg še moderiranja v forumu, kjer sem moderatorka že 5. leto. Do tukaj se imam rada!

že od nekdaj imam samomorilne misli, imam tudi samomorilne prizore zaradi moje mami in njenega 20 let trajajočega alkoholizma. 20 let je tudi tega, kar sem prvič izkusila sovraštvo do same sebe zaradi medvrstniškega nasilja, potem pa se je v mojem življenju odvrtavalo še mnogo neprijetnih situacij, ki so dobile moč že zaradi tega, ker sem jim dala pomembno vlogo v svojih spominih, lepim pa ne. Čeprav sem se povsod v službah dobro ujela s sodelavci (ok, vedno se najde kdo, ki ti ni povšeči), in s strankami, da so me vsi radi imeli, sem vseeno padla v brezno brezupa in samosovraštva, samokritike (kar je velik del zaslužen moj oče, ki me je znal skritizirati za malenkosti, pohvaliti pa kot bi sneg zapadel na Jamajki) in dokončen padec 10/2010. Takrat je bilo skoraj konec zame, takrat sem se 31.10.2010 priključila temu forumu.

Padcu je sledil še vsaj 15 drugih padcev, na raznih področjih, informiranje o lastnem stanju, ko nisem vedela, kaj mi je v primeru anksioznosti, ko sem spoznala, da nisem sama v tem šmornu, da so tudi drugi pretirano živčni, menjavala sem psihiatre kot žongler žoge a le zato, da dobim pravega in v četrto le našla pravo psihiatrinjo.......čeprav me že načenja črv dvoma, ali bi bila še pri njej, ko pa mi za depresivno anksiozo (ali anksiozno depresijo) namesto dviga ad da ap!!! priznam, nisem strokovnjak za zdravila, samo prebrala sem izdelovalčev napotek, namreč, da se za ankso zdravi z višjimi dozami ad-ja.
od 10/2010 do danes 10/2011 se poskušam zdraviti kolikor se da po različnih poteh, ki so mi ponujene oz. dane; od psihoterapije, katero sem tudi šele v tretjo našla ta pravo, do zdravil, ko sem šele v tretje zares pristopila k rednemu jemanju in ne prekinitvami po lastni presoji (tukaj priznam svojo napako). zadovoljna sem tudi v tem, da sem se dobila z dvema forumašema, ki sta mi danes dobra prijatelja in sta me tudi parkrat rešila samomora, misli o njemu, skorajšnjemu dejanju.......... blablabla. saj, nazadnje je bilo izkustvo hospitalizacije, ki se je na srečo tudi končalo in če se bo kdaj še nadaljevalo, upam, da bolje kot prvič.

sprašujem se, ali se res destigmatizira po svetu depresija in druge duševne motnje, ali se zares destigmatizira tudi tam, kjer izhaja izvor bolezni - namreč, v org., ki se bore proti stigmatizaciji d. boleznih/motenj ipd.

drugo kjer čutim silen neuspeh je v službi oz. razgovorih; ne dobim joba v svojem fohu in to me blazno jezi. ali ne ustrezam pogojem, ali pa je že vse zvezano (op.p. veze)!!!

tretje pa je v vezah (♥), kjer ok, do nedavnega nisem hotela imeti veze, sedaj, ko se počasi stabiliziram in navajam na to svoje stanje, se vprašam, bom sploh koga imela; če bo normalen, me ne bo razumel, če bo usekan kot jaz, se bova preveč dobro razumela in morbid, celo ne prenašala. Ne vem! po eni strani mi je vseeno, ali ima fant depro, ankso ali samo zdravje, samo da je razumevajoč in da me 100% ljubi. pa je to mogoče, če sama sebe ne 100%? je res vse odvisno od mojega dojemanja sveta in posledično njegov odziv na moje miselnosti, razmišljanje, doživljanje življenja, ljubezni, sreče? 

tak da, poraja se mi vprašanje, ali sem naredila vse zase, ali premalo? kaj pa vi mislite o sebi, ste uspešni pri svoji motnji ali se čutite izgubljene?

lp sofie 

[Jagodka]

Sofie, jaz bom kar med oči udarila. 

Dokler boš odgovornost za svoje počutje valila na druge, boš stopicljala na mestu, pa makar, da se na pamet naučiš zadovoljna.si ali pa nebojse.si. 
Pod Sofio Del Sati (to je edino ime pod katerem te poznam) te doživljam kot eno grozno senzibilno bitje, ki vsako navlako takoj potegne nase, zelo sugestibilno, kot dekletce, ki potrebuje ogromno pozornosti, ki se sama sebi že kar malo smili, kot nekoga, ki hoče ves svet spravit v (svoj) red.

Glede vodenja skupine, pa (osebno) menim, da nisi bila nič stigmatizirana, ampak, da so se odgovorni, glede na tvoje težave, ki jih opisuješ po forumu, odločili prav. Če bi bila na njihovem mestu, bi storila enako.

Drži se. 

[Sofia-Del_Sati]

Dokler boš odgovornost za svoje počutje valila na druge, boš stopicljala na mestu, pa makar, da se na pamet naučiš zadovoljna.si ali pa nebojse.si. 
Pod Sofio Del Sati (to je edino ime pod katerem te poznam) te doživljam kot eno grozno senzibilno bitje, ki vsako navlako takoj potegne nase, zelo sugestibilno, kot dekletce, ki potrebuje ogromno pozornosti, ki se sama sebi že kar malo smili, kot nekoga, ki hoče ves svet spravit v (svoj) red.

odgovornost za svoje stanje sprejemam izključno od mene same in ne pripisujem nikomur drugemu!

če pa sta starša ravnala po svojih nazorih, ki niso bili vedno pravilni, pa logiš, da se me je nekaj tudi prijelo, pa če sem hotela ali pa ne (slaba samozavest).

sama sebi se ne smislim, ampak prvič po 20 letih dajem ven iz sebe stisko tukaj na forumu - lahko pa seveda spet obmolčim in vse skrivam v sebi, če koga to moti.

in sveta sploh ne mislim spremeniti, ampak vedno sebe (tudi v službi sebe spreminjam, ne sodelavcev, kar sem že pisala) - - - si me pa kar orng kiksnla J.!
__________

pa hotela sem, da vi poveste o sebi, ali ste zadosti naredili za svoje stanje ali ne, ne pa ocenjevanje mene ... da vidim, kako drugi delate zase, če sem še kaj pozabila pri sebi, v sebi, ne pa kako ocenjujete - tega je bilo dosti v drugem postu.

[Sofia-Del_Sati]

pa Jagodka, blazno si me prizadela s to izjavo (dekletce, sama sebi smilit,... - edino, kar nočem tega početi, pa zgleda da ja), tak da resno razmišljam o zaprtju svojega profila ker res ne mislim onesnaževat foruma s svojim jamranjem in ne delom na sebi

s.

[Jagodka]

Me zelo veseli, da sem te kiksnila. Resno. 

Žal, odzivi niso vedno, kot jih pričakuješ. 

Včasih se zaradi besede nekoga počutimo tudi prizadeti in užaljeni. Tudi v tem nisi edina na svetu in tudi sama ne. Je pa tisto čustvo prizadetosti in žalosti včasih potrebno, da se naučimo kaj novega, kaj bolj uporabnega. Recimo to, da me tuji ljudje, ki jih ne poznam, ki mi nič, ama ništa, ne pomenijo, ker so le eni virtualci na forumu, ne morejo prizadeti, ker jim tega preprosto ne dovolim. Tako začneš in potem tako narediš tudi z resničnimi ljudmi, ki te nervirajo, vključujoč šefe. Ne dovolim. Amen. 

Sama sem se čisto preveč vrtela okrog same sebe, svojih skrbi, svojega ega, dokler me ni en dan srečala "pamet", mene je depresija naučila Živeti. Poti so različne, niso pa prav lahke. naučila sem se, da se od vsakega človeka, ki ga srečam kaj naučim, pametnega. Tudi od tistih, ki se mi v nekem trenutku zdijo nesramni in hudobni.     

[trzinka]

Evo, se čist najdem v Jagodkinem zapisu in ji dam prav. Tudi jaz še rastem in se učim.
Sofika, jaz sem njen zapis razumela dobronamerno zate in tudi zame in še za marsikoga. Saj bomo ojačale in dozorele, spregledale...

[Sofia-Del_Sati]

jah, jst pa ne!

men je bla to neka kritika, da kok vse druge krivim za svoje težave, da sem otrok in še za povrh grozno senzibilna in še sama sebi se neki skoz smilim - kar upravičeno lahko rečem, da tega ne počnem, kar pa dajanje čustev ven ni smiljenje sami sebi.

mah........ kaj čem govort

[trzinka]

Je pa tisto čustvo prizadetosti in žalosti včasih potrebno, da se naučimo kaj novega, kaj bolj uporabnega. Recimo to, da me tuji ljudje, ki jih ne poznam, ki mi nič, ama ništa, ne pomenijo, ker so le eni virtualci na forumu, ne morejo prizadeti, ker jim tega preprosto ne dovolim. . 

poglej, tukaj imaš nasvet Sofi

[Sofia-Del_Sati]

jst sm pač tak človek, da se nekako navežem na ok ljudi, pa čeprav samo preko spleta in se še nismo nkol vidli;

kdorkoli z mano komunicira, je del mene - ker ljudi tko dojemam; če pa prestopijo mojo mejo, se pač oddistanciram.

ne morem pa tako lagano reč, da me lahko vsi/(vsak) kritizirajo pa četudi v 3 krasne - saj je itak samo folk preko spleta.

bolj močno vse skupaj dojemam in mi ni vseeno - čeprav, bi mi v nekateerih zadevah lahko bilo. aja, sj, sm pač grozno senzibilna. eee, jeb.. ga!

[trzinka]

saj sama sem dostikrat ista kot ti, samo se pa učim in poizkušam sama sebi zaceliti rane...

verjamem, da te marsikaj prizadene, koga pa ne, ampak z leti in izkušnjami dobimo trdo kožo in postanemo bolj odporni, mogoče boš čez nekaj let tudi ti takole pogumna

[Suzy]

Recimo to, da me tuji ljudje, ki jih ne poznam, ki mi nič, ama ništa, ne pomenijo, ker so le eni virtualci na forumu, ne morejo prizadeti, ker jim tega preprosto ne dovolim.

Jagodk tale stavek vzet iz tvojega posta resnično upam,da ni mišljen za tale forum,ker tle vsaj jaz tko čutim,nisem kr en virtualec ampak sem oseba,ki je potrebovala pomoč in jo še potrebuje in vsak nasvet,vzpodbuda,...tudi graja je dobrodošla,...v bistvu sem
hotela reč,da se nekateri res osebno še ne poznamo,vendar so zame vsi zelo tople osebe,čeprav karakterno različni,....
In tale forum je zame zakon,...res mi je pa žal,da sama tko razmišljaš o ljudeh,ki jih ne poznaš in jih
poimenuješle eni virtualci .  

Glede ostalo napisanega pa se strinjam,kot pravi Trzinka tud jaz še rastem in se učim!!!

Sofi ne onesnažuješ foruma, ..bejž no s takimi izjavami,...če se počutiš prizadeto,...tud jaz se bi no,
umiri se,zadihaj,preusmeri misli,....mogoče pa se bova obe le naučile kaj od....

[Jagodka]

Mogoče pa le moje kritike (to besedo si ti uporabila za moje besede) obrneš sebi v dobro.
In s sensibilnostjo ni nič narobe.  

Depresija me je naučila, da si poskušam odgovoriti, zakaj me kakšne besede vržejo s tira. A moram pri sebi kaj pošlihtat, če me to tako zmoti?  

[Jagodka]

Ne, Suzy, mišljeno je nasplošno. Posploševanje. Nič osebnega.
Smo pa vedno sami tisti, ki rangiramo, kako in koliko nekoga spustimo zraven, koliko si dovolimo, da nas prizadane.
 

Fajn, da si preverila razumevanje.   

[trzinka]

Recimo to, da me tuji ljudje, ki jih ne poznam, ki mi nič, ama ništa, ne pomenijo, ker so le eni virtualci na forumu, ne morejo prizadeti, ker jim tega preprosto ne dovolim.

Jagodk tale stavek vzet iz tvojega posta resnično upam,da ni mišljen za tale forum,ker tle vsaj jaz tko čutim,nisem kr en virtualec ampak sem oseba,ki je potrebovala pomoč in jo še potrebuje in vsak nasvet,vzpodbuda,...tudi graja je dobrodošla,...poimenuješle eni virtualci .  

jaz bi se s tem stavkom tolažila, kadar bi me nekdo na forumu prizadel, pa me še pozna ne, Suzy, tako sem jaz razumela. Ker točno tako kot ti praviš, vsi smo ljudje, ki potrebujemo pomoč, vzpodbudo, včasih pa tudi brco v tazadnjo, ampak še vedno na nam dostopen način. Nekateri so bolj besedno grobi in velikokrat tudi mene srček zaboli, ker čutim dobesedno "zajeb....", pa imajo tudi sami probleme

[Sinuska]

Sofi, točno v tej temi imaš priliko, da se naučiš zeloooo pomembne reči, ki ti bo pomagala, kako narediti sebi veliko korist, in podaljšaš seznam iz prvega posta. 
Recimo tole:

Depresija me je naučila, da si poskušam odgovoriti, zakaj me kakšne besede vržejo s tira. A moram pri sebi kaj pošlihtat, če me to tako zmoti? 

Zelo se strinjam z Jagodko.  Tudi prvi post, za katerim se zelo praši, mi je ljub. Ker sem sama (bila) ena taka punčka. Nekdo samo zadiha drugače, pa sem že razmišljala, kaj bo zdaj, kaj sem naredila narobe...
Sofi, gasa! Naprej v nove zmage! 

[Slavka]

No, da še jaz nekaj povem...Saj veš Sofia, da sva imeli medve pred časom en "forumski fajt" in takrat sem se jaz počutila zelo zelo slabo. Tvoje besede takrat so me močno prizadele, poleg tega pa tudi to, da ni nihče stopil na nikogaršnjo stran (vsaj javno ne) in s tem izrazil podporo ali meni...ali tebi.

In tisto soboto mi je bilo zelo hudo...nekako sploh nisem znala stopiti sebi v bran...karkoli sem napisala je bilo razumljeno narobe in še bolj je zaostrilo zadevo.

Potem pa sem si rekla tudi jaz...ej Slavka, kaj se sekiraš zaradi nekoga, ki ga niti ne poznaš...zakaj dovoliš, da te to tako prizadane...saj je samo forum...virtualni svet...kaj pomeni v tvojem realnem življenju...  

Torej nekaj v tem stilu, kot je napisala Jagodka....

Recimo to, da me tuji ljudje, ki jih ne poznam, ki mi nič, ama ništa, ne pomenijo, ker so le eni virtualci na forumu, ne morejo prizadeti, ker jim tega preprosto ne dovolim.

in nato sem se pomirila...se naučila, da je treba pač svojo bitko izbojevati sam, da ni drugih, ki bi te vlekli iz težav...konfliktov...sami moramo to storiti in iz tega potegniti tudi nove izkušnje.

[trzinka]

Slavči, Sin  , točno tako, znata mogoče bolje povedati kot jaz. Sem včas aberverznik za pojasnjevanje in pisanje, sej zato me bo pa dipl. Sin popravla

[Sinuska]

Forum lahko uporabimo tudi kot neke vrste poligon iz varnega naslanjača. Tu se učimo, kako sprejeti kritiko, ko pa pride kritična točka (konflikt) v real lajfu, že vemo, kako se odzvati brez strahu, brez občutka kritiziranja, krivde. 
A nede, trzinka, kuk je tale sinnerka pametna ratala. 

[trzinka]

A nede, trzinka, kuk je tale sinnerka pametna ratala. 

preveč 

[Slavka]

Forum lahko uporabimo tudi kot neke vrste poligon iz varnega naslanjača. Tu se učimo, kako sprejeti kritiko, ko pa pride kritična točka (konflikt) v real lajfu, že vemo, kako se odzvati brez strahu, brez občutka kritiziranja, krivde.

  je pa res, da je treba večkrat it čez ta poligon, da se pokažejo spremembe v nas samih...da "ojačamo" in postanemo manj občutljivi...
Jaz še nisem "tam"...