TaZzZ
Novinec / novinka
Odsotni
Prispevki: 12
|
 |
« dne:: sreda, 05. oktober 2011 ura: 12:04 » |
|
Siva je duša, brez barve, mavrice več ni! Ni sonca in ni teme, le stanje vmes, izginila je mavrica, na poti do nebes. Hladno je, počasi oktober leze v november, in kot trenil bi, spremeni v „veseli“ se december.
Veseli za koga? Zate, zame, za nebo, za meglo jutranjo? Za vse navidezne ljudi, ki svoje skrbi, utopijo v darilih, ki dejansko jih ni!
Samotni čas, zakrije mi obraz. Še listja rjavega, rdečega, rumenega več ni! Narava ve, kdaj konec bliža se. Ne podari mi več rože, ne dotika tvoje kože!
Ob štirih v tej prekleti dolini se stemni! Kraj tone v pozabo, še zadnji potepuški pes zapre oči! Dvignem roke, razprem dlani, v želji po nečem boljšem, zarosijo modre se oči!
Bo svet, spremenil ta svoj pogled? Bo razumel nekdo, ki ga ne poznam? Breme v duši, križ na hrbtu, bolečina v srcu. Bo kdaj konec te morije, bo življenje kdaj spoznalo, napake te kalvarije?
Odšel bi, pa ne vem kam, vem le to, da želim si daleč stran. V svoj svet, v tvoj svet? Daleč, daleč, predaleč!
Besede so odveč. Misli preveč so težke, da bi spravil jih na papir, da poskušal najti bi svoj notranji mir, razkril bi svetu kako v srcu me boli.
|