Verjetno bomo ven iz tega, ko bomo nehali to početi. Ali ima kdo predlog kako nehati s tem analiziranjem oz. ali je kdo, ki to ne počne več in kako je do tega prišel?
Nehali bomo to početi, ko bomo "sprejeli" naše počutje kot nekaj običajnega...Jaz še vedno vem, kako sem se počutila "prej" in še vedno težim k tistemu počutju, ter sprejemam tesnobo kot nekaj neobičajnega, vsiljivega...ustrašim se takoj, ko se malce slabše počutim, čeprav vem, da je normalno, da si kdaj tudi žalosten, utrujen, siten...tudi pred tem so bili takšni dnevi, pa se nisem tako sekirala zanje, kot se zdaj. Strah me je ponovitve, zato sem vedno "na preži"... napeta in v pripravljenosti...pa ne vem zakaj...kot, da bi lahko s tem svojim "straženjem" in analiziranjem kaj preprečila
