Panična nosečka :/

[toja]

Forza...

Ne obremenjuj se zaradi te neprespane nočke...ker pričakuješ dojenčka se v tvojem organizmu
marsikaj dogaja, včasih malo hormoni podivjajo, pa tudi polna luna, ki je pred nami,
zna naredit malo "štale"...
Naj te ne bo strah noči....sprosti se in poskusi it spat neobremenjena...

Se pa nespečnost zelo rada dogaja proti koncu nosečnosti.

[Forza]

Porocilo: vcerajsnja noc super, danasnja ne tako. Ampak vseeno obe večinoma prespani.

Še pa se zbujam v tistem krču "kaj če ne bo bolje, kaj če se ponovi..." Pa točno vem, da je prezgodaj, da bi zdravila že na polno delala in, da so misli "kaj če" ene bolj butastih na tem svetu.

Hvala za podporo in lepe besede, punce! Cenim. Zelo.

[DANIAMMA]

Mogoče bi ti pa pomagalo,da odvrneš misli od panike...zvečer recimo ko ne moreš spati vzemi svinčnik in list papirja ter si napiši seznam kaj vse moraš pripraviti za otročka...recimo primer, 5 bodijev, 5 zabic, kremico za ritko...tako bo zaposlila svoj um in misli preusmerila nazaj tja kjer morajo biti  k dojenčku.Lahko parecimo...veliko imaš strani kjer spremljaš otrokov razvoj po tednih...meni je bil ringaraja najbolj všeč...Lahko začneš s pisanjem dnevnika za otročka...recimo ko prideš iz pregleda napišeš koliko je velik in koliko tehta...ko začutiš prvo brco si jo zapišeš v dnevnik. Najbrz pdp ze imaš...poglej kaj bo otrok po horoskopu in preberi horoskop zanj.....ma garantirano te bo sprostilo in se ne boš imela več toliko časa ukvarjati sama s seboj....ne skrbi vse je vredu  in vse bo vredu...probaj pa tik predno te zagrabi strahec takoj ozavestiti,da gre le za strah in se potem sprostiti..ukrepaj predno pride. Pa ne obsojaj večera ze čez dan...vem da se ti je najbrz ze v podzavest vsidralo da je zvečer tebi huje ampak pomisli...če te je vnaprej strah ne narediš nič pozitivega...počakaj do večera pa boš videla...reči si,da je to minilo...obdobje večernega slabega počutja.....ekola še to  zate in eno za  malo bitjece,ki raste v tvojem bušiju

[Forza]

Hvala, DANIAMMA. Se trudim.

Pa ne obsojaj večera ze čez dan...vem da se ti je najbrz ze v podzavest vsidralo da je zvečer tebi huje ampak pomisli...če te je vnaprej strah ne narediš nič pozitivega...

Tole je pa TAKO resnično, da že kar boli! Pri meni je drek, ko čez dan sem ponavadi kar v redu, potem se pa ponoči zbudim tako panična, da je joj. In se tesnoba vleče še čez cel dan. 

Danes mislim, da je 10. dan odkar imam polovičko Cipralexa in je bilo do včerajšnje noči v redu. Potem pa spet nespečnost in neka tesnoba. In kar trajalo cel dan... In najhuje je, da ne najdem vzroka za to. Sploh!

Mah, pa saj bo boljše. Nekako se tolažim s tem, da če jemljem zdravila, mi počutje ne more zdrknit več navzdol, ampak gre lahko samo gor.  A, ne?

Hvala za  , grem sedet v otroško sobico in študirat, kaj bom narisala po stenah. 

[marina]

Forza
zelo dobro te razumem...to nespečnost in tesnobo. Še nedolgo nazaj sem imela sama te težave. Kot sem že pisala, sem potem dobila ponovno Cipralex, pa ni bilo bolje, kljub povišanju doze.
Zdaj sem na kombinaciji Parogena in Mirzatena.

Hočem povedati da se potolaži, vse bo dobro, prestala boš.

Če pa ti kljub povišanju ne bo dobro (zdaj imaš šele polovičko), pa se odloči za zamenjavo
.

Pa kaj lepega izberi za narisati na steno , moja punčka si bo počasi lahko že sama narisala kako packo

[DANIAMMA]

Mislim,da nas je kar dosti takšnik,ki obsodimo nekaj kar šele pride in se še niti ni zgodilo. Itak preveč razmišljamo kako se počutimo,analiziramo vsak najmanjši del sebe...nas špikne v glavi...ups to bo pa mozganska kap ....pri srcu...ja srčna me bo,to je to....skratka dejstvo je da se nič od tega ni zgodilo tako kot pri tebi....sredi noči razmišljaš in obsodiš dan kako bo grozen,tesnoben,.... pa po večini ni ane? Premalokrat se prepustimo in ne razmišljamo o prihodnosti...Meni najljubša knjiga mi je veliko pomagala,da sem določene stvari začela delati drugače...načelo te knige govori o sooči se,sprejmi,plavaj in pusti času čas Torej odkrito si priznaj,da je to le tvoja psiha in da se ti dejansko zaradi tega ne more in ne bo zgodilo nič hudega, sprejmi da bo pač to še prisotno nekaj časa dokler te panika česa ne nauči....mimo vseh ovir plavaj...predstavljaj si kako gladko potuješ mimo ovir,brez naprezanja...v tvojem primeru glede nespečnosti si predstavljaj da lebdiš na kakem oblačku ki te nezno nosi do najlepsega kotička pod soncem....in pa pusti času čas....nič se ne zgodi čez noč in niti delo na sebi ne moremo opraviti v enem dnevu. Vzemi pa na znanje,da trenutno imaš še kar nekaj časa zase...posveti ga sebi,res sebi...počni kar te veseli,sproščaj se....spočij si.....ko bo dojenček ob tebi boš še manj mislila na sebe oziroma ne boš imela časa....skratka...vse dobro ti zelim

[Forza]

O, kul, Marina! Kar naj riše.  Jaz bom potem, ko bo imela "risalno obdobje" na stene kar namestila table in krede in naj riše kolikor hoče. Saj bi po pralni steni tudi pustila, ampak je pač treba vzgajat in postavit meje, kaj lahko in kaj ne. 

Komaj čakam, da bo "zunaj" in bo mamica s5 zdrava in dobra. 

Me kar nekaj matra še vedno ta tesnoba. Če nič ne počnem, sem bolj tako umirjena ali pa če sem sama. Pa sploh ni tako, da bi premišljevala o tem, ampak kar naenkrat začutim tesnobo. In ne najdem niti vzroka za to...

Pa ne vem še ali bi višala za četrtinko kar sama in potem drugi teden februarja "poročam" psihiatrinji ali počakam na njeno mnenje. Verjetno je polovička še vseeno premalo, da bi do zdaj že delovalo. Pa ne bi rada višala zaradi dojenčeka. Ki po pregledu pri ginekologinju, lepo raste. 

Itak preveč razmišljamo kako se počutimo,analiziramo vsak najmanjši del sebe...nas špikne v glavi...ups to bo pa mozganska kap ....pri srcu...ja srčna me bo,to je to....

A veš, da jaz pa, zanimivo, takih misli sploh nimam. Mene sami simptomi tesnobe tako nervirajo. To, da sem tesnobna. Sploh nisem še pomislila na kakšne kapi ali pa telesne disfunkcije zaradi tega. Samo tisto - "F***, tesnobna sem. Bedno mi je. Groza. Kaj če ne bo bolje?"

Hvala, Daniamma, za spodbudne besede - nekako v tej smeri se trudim tudi sama. Sem že parkrat ugotovila, da "kaj če", obsedenost s tem, da imaš niti v rokah in spraševanje za naprej res niso hvaležni "življenjski sopotniki"...

To, da "nobena stvar ni hujša od pričakovanja te stvari" pa že druge učim. 

[LUČKA]

Lp,evo ,da ti jaz povem svojo izkušnjo,sicer če pogledaš moje poste preteklih let lahko veliko najdeš,skratka jaz sem bila na trapiji od četrtega meseca,s temda sem prej isto jedla cipralex eno leto pri prvi epizodi, v nosečnosti sem dobila asentro,pomagala mi ni skoraj nič, rodila sem prezgodaj v osmem mesecu,pol je bilo še huje, nočem vas strašit, ampak po porodu se mi je vleklo tako počutje do takrat dokler nisem šla do dr. dernovškove, ki mi je res dala konjsko dozo,sedaj jem 35mg cipralexa, sin je star 3 leta, samo jaz semimela močno anksioznost z okm-vsiljivimi mislimki, predvsem po porodu, sedaj sem super, zal mi je za vse trenutke,ki sem jih podoživljala, ko nisem uživala, ko sem samo čakala kdaj bom rodila, kaj bo, kako bom,razumem ta strah,zoprn ,ki te preplavi, ampak hotela sem ti to povedat, terapija ne škodi toliko, da bi se s tem obremenjevala,ker jaz sem se in mi je žal.nisi kriva, to je pač bolezen, v nosečnosti se volumen telea poveča zato potrebuješ večjo dozo antidepresiva, sploh v drugem trimesečju, ne skrbi bla sem na genskem svetovanju in ni panike.Svetujem ti, da se povežeš z psihologinjo v lj. porodnišnici, ki je super, pomagala ti bo pri pripravi čimanj stresnega poroda-gosp.velikonja mislim ,da je-piše v materinski knjižici, pa vtipkaj na net obporodne stiske, še tam kontaktiraj, meni so zelo pomagale, pa lahko tudi od društva kakšno zaprosiš za kontakt dr.Dernovškove,ki je ekspert na tem področju, zdej trenutno vodi dve nosečnosti, obedve sta ok,lahko me kontaktiraš na zasebno ti z veseljem pomagam, predvsem pa vedi, meni ni za nič žal,imam najlepše darilo kar sem ga lahko dobila, le težje kot drugi in bi imela še enega sončka, pa je bila moja pot zeloo dolga. S kratka v akcijo, ne bodi sama s tem in verjemi, VSE BO OK.LP

[marina]

Lučka

bravo! Vem pa da si imela podobno trpljenje kot jaz v nosečnosti. Moja punčka je sedaj stara pol leta in je zdrava, jaz pa počasi lezem ven.

Kako dolgo po porodu si se ti pobirala, da si bila super

Forza

[LUČKA]

Ja lepo pozdravljena,pobirala sem se z vmesnimi vzponi in padci več kot dve leti,žal.Sploh nisem več verjela,da bom kdaj ok,samo neki v meni me je gnal naprej,po mojem sin,zivljenje vredno človeka,ki sem si ga tako zelela,predvsem pa biti mama svojemu sinu,uspelo mi je,tudi tebi bo,verjetno prej

[marina]

lučka

a imaš še vedno 35 mg cipralexa

[LUČKA]

Ja še vedno,počasi znižujem,daje za zihr,sprva mi je bilo grozno,ker sem jedla preko dovoljene doze,ker me je pa to rešil,sem si pa tako vzela, lej jaz ne vem ali bom lahko kdaj brez,probala bom,če pa ne bo šlo, papač spet nazaj,ta občutek mi ni ok in ga ne želim prenašati,raje imam kvaliteten življenje, a mašti paniko in tesnobo ali tudi vsiljive misli

[marina]

Jaz mam samo paniko in tesnobo, ampak res hudo, vsiljivk nimam, hvala Bogu

Zelo pogumna si, Lučka!!

[Forza]

Hvala, Lučka za spodbudne besede in nasvete. Bom upoštevala, ko bo potrebno.

Vsaj na porod se mi ni treba pripravljati, ker bo itak CR (imam mnenje travmatologa in že zaznamek v materinski knjižici). Bom pa gotovo rabila tudi psihične priprave na samo operacijo in porodnišnico, ker moje tesnobe so se začele ravno po nesreči in dolgotrajni bolnici in rehabilitaciji. Ampak, saj je še daleč. Pa poleg tega VEM, da bom takrat že komaj čakala, da pride moja Zakladka in mi bo na koncu še v veselje, ko bo prišel tisti dan. 

Sama imam v glavnem tesnobo, panični napadi pa so se nehali. Še malo pred tem, ko sem ponovno začela jemat zdravila. Imela sem tudi vsiljive misli ene 10 dni, ki so bile res grozne (NIKOLI več, upam...) in so me pahnile še v večjo tesnobo in sem pred enim mesecem pač šla nazaj na zdravila.

Zdaj sem na tričetrt tabletke Cipralexa in mislim, da deluje. Nisem še čisto tako kot prej, ampak je res boljše kot pred zdravili. Upam, da gre črta počutja samo še gor. 
 

Marina in Lučka, res vaju občudujem, ko vama je kljub takemu trpljenju uspelo to "sfurat" in zdaj lepo skrbita za svoja zakladka. 

uspelo mi je,tudi tebi bo,...

Moja punčka je sedaj stara pol leta in je zdrava, jaz pa počasi lezem ven.

Ta dva stavka je pa tako zelo lepo prebrati!  Marina, tebi naj samo ta počasi hitro preide v "hitro". 

[LUČKA]

ma nic naj te ne skrbi,to se popštima prej in z manj terapije, samo izpostavljaj se in ne vzdrzuj panike,pusti ji da je. jaz sem to z par let nazaj imela in sem premagala,pol mi je pa na misli v drugo slo. recimo jaz sem pol leta delala cist tesnobna,pa delam z ljudmi, samo mi je terapevtka odsvetovala biti doma, ker s tem ne bi nič rešila,sem se namatrala kot še nikoli v življenju. pa se je na koncu izplačal, ker je prinesel rezultat,panika in tesnoba se  poštimata, samo vztrajat je treba in it ,kljub strahu,meni je to uspelo,seveda po večih poizkusih,samo vztrajaj in bodi ponosna nase in vsak dan posebej. men je moja psihiatrinja rekla, da je to tok grda motnja-okm, ker ti pri zdravi pameti tok bizarne misli uletavajo in ti veš, da niso tvoje, ampak so tako prekleto resnične tist moment, groza.lahko me kontaktiras na zasebno, če rabiš se kaksen pogovor, iz kje pa si?kako otroček?

[marina]

lučka se ti javim na zs, danes sem imela ful težek dan

Forza vse bo še ok!

[Ajla]

No, pa da se še jaz malo javim  Tudi moj datum se približuje ( po izračunih teorije še 14 dni, hehe). Imela sem kak teden totalne krize, ko so hormoni divjali...narediti pa ne moreš totalno nič in sem se počutila res nemočno. Malo je pomagala tudi terapija, da sem se lažje postavila na realna tla. Tudi sanje o porodu so 1001. vrste in počasi imam res že dosti vsega. Držim pesti, da me reši polna luna 

Vse dobro vam želim, Forca, marina in lučka  in ostalim 

[Slavka]

Ajla  a že takoooo blizu si  Torej še malo, pa boš stisnila svojo štručko v objem... 

[marina]

Ajla

boš vidla, kmalu bo za tabo in boš lahko uživala z bebo

[jana]

No punce držte se.Moja pikica je tak dobrovoljček in cuker,da se splača tudi malo trpeti.Kar pogumno.Ja,sedaj ko je vse za mano lahko govorim,ane.    Samo bi pa brez vas tudi težko,tako da vas še spremljam,kar pogumno.