Pomoč

[bea]

Zares bi potrebovala pomoč. Na forumu sem že pisala pred dvema letoma, ko je izbruhnila moja depresija in anksioznost. Počasi sem se zopet zaprla. ostala je samo tesnoba. Pišem pa zato, ker se zelo bojim. Pred prb pol leta sem se odločila malo shujšati, pa me je zaneslo predaleč- jedla sem premalo in preveč shujšala. ampak je pa izginila tesnoba, nekaj se mi je odprlo, gnus se je iztekal. Po dolgem času sem lahko jokala, drugače pa nisem kaj dosti razmišljala o svojem duševnem zdravju. Lažje sem bila v stiku s komerkoli, posebej pa sem se povezala se mi je zdelo z majhno nečakinjo, ker se mi je zdelo, da otroci vidijo skozi in če se ob meni dobro počuti, potem ne morem biti tako grozna. Pa sem po psihiatrinjih priporočilih zopet začela več jesti oz. sem se s hrano silila in se mi je povrnila tesnoba, gnus, bolečina. Ko ni šlo več sem se nehala siliti in zaenkrat nekako gre. Ne vem izzvenelo je (pred vsem tem se mi je ves čas zdelo, da mi hrana povzroča tesnobo, me zapira, da z njo tlačim bolečino). Kar pa je hudo je to, da so se mi pojavili strašni občutki in strah. Sem gledala oddajo, kjer je bil omenjen eksorcizem in sem pomislila, da sem podobna oboleli. In dobila sem občutek, da če bi zares želela bi lahko premaknila predmet, ali ustavila psa da preneha z lajanjem. Najhuje pa je, da se mi je prekinil stik z nečakinjo, nekako zavozlal. In se mi zdi kot, da vanjo pošiljam svojo hudobo in ji škodujem. Kot, da se na njej odraža moje grozljivo počutje, ker zares spremeni obnašanje kadar sem zraven in se tako zelo bojim, da bi jo poškodovala. Da gre vanjo vsa moja zloba. In tega ne znam popraviti. Se zdi kot, da je res nekaj obupno hudobnega v meni in da bom kmalu podlegla.
Sem želela vprašati bioenergetičarko za pomoč, če bi lahko to nekako preusmerila, popravila, ker sploh ne vem kaj naj naredim, ker to traja že pol leta. In si poskušam razložit, da se tako obnaša preprosto, ker vidi kako sem nervozna.
Prosim, če ve kdo kako pomagati, nimam se kam obrniti in ne znam popraviti.

[sopotnica]

Težave, ki jih opisuješ, so povezane s slabo samopodobo ,kot laika me tvoji opisi spominjajo na anoreksijo.
To, kako te doživlja nečakinja, je povezano s tvojim lastnim doživljanjem tvoje nerazrešene stiske in tesnobe - otrok preprosto čuti, da ne oddajša dobrih "vibracij", da se skratka ne počutiš dobro - in to nima prav nobene zveze s tvojo "hudobijo" - le zakaj neki naj bi bila hudobna, si le potrebna pomoči.
Na tem forumu lahko vidiš, kakšne težave vse imamo in kako jih rešujemo. Ko ne gre več, je pač potrebno iti k strokovnjaku.
Obisk osebnega zdravnika in morda psihologa ali psihiatra bi ti vsekakor dobro del, pa še rešila bi to tako dolgo trajajočo stisko.
Ne odlašaj - poišči si pomoč. Eksorcizem pa je zame larifari. Je že bolje poseči po domačih zdravilih ( baldrijan, melisa, šentjanževka) , če se že ne moreš odločiti za zdravnika.
Srečno!

[toja]

Se z napisanim strinjam, ja res rabiš zdravniško pomoč in vse te tvoje težave bodo minile...

Za bioenergetika ne dajaj denarja...res je bolje kupiti kakšne pomirjevalne čaje ipd. tako kot
je napisala Sopotnica...

[Sofia-Del_Sati]

btw... bioenergetiki znajo pomagati, samo ta pravega je treba najti in ne kr enga, ki zna pr miru držati nihalo ali pa če se mu tresejo roke, in misli, da vibrira energija!

drgač pa bi jst iz prebranega zaupala občutke psihiatru; lahko je shiza, bipa, al pa čisto nekaj tretjega, običajnega (pretiran strah?).

lp sofie

[Sandra22]

Jaz ti svetujem, da obiščeš psihijatra in psihoterapevta. Glede eksorcizma, jaz sem mislila, da je hudič v meni, imela sem demonske glasove in privide in pomislila sem tudi, da obiščem eksorcista. Bionergetika ti po mojem mnenju ne bo pomagala jaz enostavno ne verjamem, da to sploh deluje, ker sem že probala. Vsaj v tako hudih primerih ne. Sem pa tudi oddajala zelo slabo energijo tako, da so se me ljudje izogibali. Tudi sem mislila, da sem doživela svojo popolnost in, da lahko premikam predmete, če se le malo potrudim, da bom lahko hodila po vodi pa take. Sprva mi je bilo lepo potem pa se je to spreobrnilo v pekel. Ne čakaj in pojdi do psihijatra. Moja diagnoza je psihoza.

[Suzy]

Obisk osebnega zdravnika in morda psihologa ali psihiatra bi ti vsekakor dobro del, pa še rešila bi to tako dolgo trajajočo stisko.
Ne odlašaj - poišči si pomoč.

Z napisanim se strinjam tudi jaz!!!

[matejka]

jaz imam tudi pozitivno izkusnjo z bioenergetikom. bila sem pred 7 leti, ker sem imela anoreksijo in mi je zelo pomagal. po kakem letu sem tudi zanosila.

poisci pomoc psihiatra, ker se samo od sebe ne bo resilo.

vse dobro 
matejka

[trzinka]

Definitivno ti priporočam psihiatra in psihoterapevta! Težave pri prehranjevanju izvirajo zaradi naše psihe in to je treba zdraviti. Sama sem tudi v tem postopku, traja pa najmanj 5 let.

Kar pogumno

[majč]

Absolutno ne bi mešala izganjanja hudiča s tvojim duševnim zdravjem in stisko, ki jo doživljaš. tudi jaz sem mnenja, da ti strahovi o tem, da komu škoduješ z neko kvazi zlobo, izvirajo iz samopodobe, ki v tem času ni dobra in bi bilo smoterno iskati dobre stvari v sebi in drugih, ne pa slabih, kot je, praviš zloba. Kar zadeva hudiča: je kot pes na vrvici, če se mu ne bližaš, te ne bo ugriznil. ne vem, kako je s tvojim duševnim zdravjem, smoterno bi bilo res obiskati psihiatra, ker ne znam zagotovo trditi, kaj točno se tebi dogaja. neka nerealna prepričanja o sebi in o obstoju hudiča znotraj tvojih nagibov itd. so lahko zgrešeni miselni konstrukti, ko nekaj samo ti vidiš tako. to pomeni, da vsemu, kar se dogaja pripisuješ drugačen pomen, kot ga ima v resnici, da se počutiš krivo za cel svet in da imaš občutek, da je vse, kar se okrog tebe dogaja povezano nekako s tabo. naj ti povem, da to ni res, da se stvari ne dogajajo tako kot se zaradi tebe in da nimaš te neverjetne moči, kot morda ti to doživljaš. če tako vidiš, gre lahko pri tebi za simptom nanašalnosti (da vse povežeš s tabo, na vse imaš ti vpliv ali vse je tako kot je zaradi tebe), če to pri sebi prepoznaš in postaneš malce kritična do tega, kar se ti dogaja, lahko veš, da gre tu morebiti za blodnje, ki pa sodijo v sklop psihotične problematike. tvoje doživljanje je torej nekoliko nerealno in zadevo se da super sanirat, če ti psihiater predpiše kak antipsihotik, ampak ali gre res za to, bo povedal on in ne kdo drug, zato ti obisk psihiatra/psihiatrinje toplo priporočam.

kar zadeva hranjenja: ne mešaj jabolk s hruškami ali celo sadja z zelenjavo, če se da. kaj sem želela s tem povedati: če se da ravnaj razumno tudi ko nimaš apetita in se normalno in zdravo prehranjuj. ne rabiš enkrat stradat in drugič se nažirati, ker takšno vedenje lahko vodi v motnje hranjenja, česar pa v tem času resnično ne rabiš. zato ravnaj razumno in skrbi za to, da uživaš normalne in zdrave obroke v normalnih količinah lepo razporejene preko dneva in čeprav ti telo govori, da kaj ni bilo v redu, vedi, da si ravnala prav in si to tudi povej. tu uporabi nekaj avtosugestije in ne sledi trenutno samo nekim telesnim občutkom, ki ti v tem času očitno malo slabo služijo. lahko je za to kriv tvoj dopamin in dejstvo, da boš morda potrebovala zdravila - to ti bo povedal tvoj psihiater, bodi pa v anamnezi izčrpna in mu zaupaj vse, kar se ti dogaja, da ti bo znal prav pomagati in ti po možnosti predpisati prava zdravila. Da ti povem: meni se je dogajalo zelo podobno v letu pred aprilom 2006, ko sem pa po pol leta trajajočih prodromih, zaradi katerih sem bila izstradana ker tko kot ti nisem mela apetita, doživela the top of all in to je bila epizoda psihoze. smiselno je, da skušaš zadevo preprečiti in da greš že prej, ko se te težave najavljajo v vseh omenjenih oblikah lepo k psihiatru. in nisi obsedena s hidičom in nič, samo rabiš pomoč, da si urediš kemijo v glavi, ker resnično čutim iz tvojih zapisov podobno zgodbo moji.
In ne skrbi, nič ne bo narobe. Vse bo še dobro.

Če boš imela veliko še takšnih nenavadnih prepričanj in misli, ki za tvoje preteklo obdobje preden si prišla v to stisko, ki jo zdaj čutiš, niso bile prisotne, potem mislim, da se nisem zmotila.

želim ti, da bi si prav pomagala. če se da pri osebno zdravnici dobi napotnico za na adolescentno psihiatrijo na zaloški, ki jo obišči s starši le ambulantno, da prideš tja, opraviš pregled, kjer poveš, kaj se ti dogaja, potem pa prosi starše, da te vzamejo lepo domov, da ti ne bo treba ostati tam. in če boš dobila zdravila jih uživaj po navodilih. če se ne boš dobro počutila, pa ob naslednjem pregledu reci, kaj te moti in se bosta zmenila/zmenile s psihiatrom/psihiatrinjo, da bodisi zamenjata zdravilo ali pa spremenita dozo zdravil. fino je biti čim bolj opisen, da lažje najdeta tisto, kar ti res pomaga.

pa še se kaj javi tu. bomo še kako rekli.

maja

[bea]

Hvala za vse odgovore. Mogoče bom enkrat napisala še kaj več, iščem se še.