tesnoba ko sem sama

[evak4373]

Zakaj sem tesnobna vedno ko sem sama doma?Zdaj sem bila že celi teden sama od 5-ih zjutraj pa do 5-popoldan,sem mislila da bo minila tesnoba,večkrat ko bom sama bolje bo.Pa ni še vedno je tu.Verjetno tudi sama pripomorem k temu saj imam strah pred strahom in kr razmišljam kaj bo naslednji dan.Je pa res da včasih je bolje,včasih slabše.Le kdaj bo minilo,ali pa je teden dni premalo da bi se kaj pokazalo.

[krenatam]

..ne vem, pomoje bo samo še slabše če boš preveč sama doma, tko kot jst,...zdele pa sem čist asocialno bitje, ki blodi...jap tak je to...v družbo pa bo...sama ne morem jit več, no lahko bi šla, vendar imam toliko proti sebi, da ne morem se prikazati več odzunaj ker me je sram,...ja to naredi izolacija..me pa zanima, če ima še kdo tak problem, kaj v tem primeru narediti...seveda prvo odgovorite moji predhodnici, ki je odprla temo

[evak4373]

Ja,res je da sem preveč sama,ampak je dejstvo da vedno pa ne more bit kdo doma.Ampak dobro tu pa tam še gre,skoz pa prav nič ni fajn.Je pa sedaj trenutno tako,čez par dni že nebom toliko sama.Pravijo da pa naj bi se izpostavljali situacijam,ki nas strašijo no...jaz se,sem se prisiljena ,ampak me prav zanima kdaj bo kaj bolje.Drugače pa v družbo grem,ker vem da mi koristi,ko mi ni bilo za hodit sem se pa prav prisilila.

[upika]

Tudi jaz nisem nič rada sama doma. Pravzaprav me je kar groza ,če se vračam domov in ni nikogar. Najraje jo potem popokam in oddidem še sama.
Drugače je to žalostno. Dom bi ti moral biti nekakšno zavetišče in v njem bi moral biti brezskrben. Mene pa je prav groza biti doma (pospravljanje, kuhanje, vpitje otrok itd.).

[dusica]

evak4373,

jaz pa menim, da NI REŠITEV, da se vedno zatekaš v družbo in množico, kot si sama spoznala.. ali, da spoznaš vzrok te tvoje tesnobe...torej, STRAH, KI JE V OZADJU..Morda, da ne bi ostala zapuščena in osamljena? Za začetek..morda prični s pozitivnimi sugestijami: V MENI JE MOČ IN RADOST, DA PREMAGAM VSE, nato si nabavi kakšneha hišnega ljubljenčka..kaj meniš? 


                                 Dušica

[anita]

Tudi jaz imam enake težave...  Lahko potujem po svetu, sem v ne vem kakšni gužvi, pa funkcioniram veliko bolje kot če sem sama doma.  Pa ne vem, zakaj tako. Doma dostikrat dobim občutek tesnobe in ker sem sama in imam čas, se potem obešam na te misli in občutke in seveda potem vse po nepotrebnem naraste... 
Lani sem s pomočjo terapije to predelala in sem se teh občutkov že znebila in sem se imela fino tudi sama s sabo, zdaj se mi je vse začelo ponavljat, zato upam, da bom zdaj na terapiji to spet predelala in da če 1x premagam to. 

[Ajla]

Hej, evak4373


te razumem o čem govoriš. Jaz nisem rada sama, pa čeprav je vedno kaj za postoriti doma. Ko sem sama začnem takoj razmišljati o "bedarijah" in si delam še večje skrbi tam ko jih ni. Poskušaj s preusmeritvijo misli. Meni včasih pomaga. Sicer pa je glede družbe pač tako, da ti včasih paše, včasih ne. Jaz sem opazila, da postanem tesnobna, če sem obkrožena z veliko ljudmi in je skorajda že gužva. Potem se dokaj hitro umaknem, če ne mi gre na jok, ker se mi zdi vse to preveč stresno :-) Poslušaj svoje občutke, pa bo 

[mamica1]

Tudi jaz nisem nič rada sama doma, sicer je enkrat boljše, drugič slabše. Moraš se zaposliti, nekaj ustvarjat, da se ostedotočiš na tisto, ne na sebe. Jaz sem zadnjič bila sama, sem kuhala, pa nekaj risala, sem se premagala tesnobe, vendar me je zvečer ko sem se umirila vseeno napadla , ampak pripisujem krivdo dnevnim dogodkom. Vem, da je zoprno, včasih tudi čiščenje in likanje pomaga, najboljše pa družba.Včasih dem bila taka, da sem do najbližnje trgovine (50 m) prišla vsa tresoča in prepotena, ampak moramo si rečit, da bo vse ok in potem tudi je, saj veš da je. Občutek v nas je tisto kar nas grize. Sem se v nedeljo pa po kakih 2 letih sama peljala v mesto in sem bila prav vesela in ponosna nase, ker sem to naredila, ker sem morala, sicer sem se pa vedno pomilovala, kaj pa če mi pride napad spet v avtu ipd. Sicer še nisem 100'% vase, ampak se trudim. Verjemi vase in ti bo uspelo, najslabše se je pomilovati, vem, da takrat nimamo fizične moči, ampak ob dobrih dnevih se pa potrudi it ven med ljudi, pa bo boljše.

[evak4373]

Tako je dusica,sem že pogruntala da ni dobro da se temu izumikam.Tudi jaz probavam čimveč postorit doma npr.kuham,pospravljam,se vležem in kaj berem po netu itd...vglavnem se poskušam zamotit,včasih uspe,včasih pa tudi ne.Je pa res neprijetno to.Najbolj pa me postane strah,ko začnem teško dihat-saj sem noseča 7.mesecev in mi že pritiska na dihala,jaz pa postanem cela panična .Bo se zgleda treba zelo potrudit,saj bo počasi tu dojenček in nebo fajn če bo mama adijo.Se navajam bit sama,morem še prit do te točke da bom lahko sama tudi zvečer,vendar že sama misel na to...ijoj. za vse vas

[Ajla]

Ravno danes sem bila prvič na telovadbi za nosečnice in je ga. Vesna ( višja medicinska sestra, ki vodi vadbo) večkrat povdarila, da je sprostitev, pravilno, umirjeno dihanje zelo pomembno med porodom. Tako zate kot za dojenčka  Poskusi s kakšno meditacijo, sproščanjem, če se čutiš.....

[bitje1]

Jaz sem brala v knjigi Čustva od Milivojeviča, da strah, ki narašča, postane meta strah - to, kar si napisala: strah pred strahom. Meta strah ni več realen. Probaj si dopovedati, da te je strah bolj, kot je situacija strašna. Situacija je "zelo malo strašna" . A si probala premagati strah? A imaš krog ljudi, ki bi s teboj premagoval osnovni strah? Jaz se bojim, da bi te panika, če bi šla sama ven.

[gogi]

Sama doma in strah je samo to, da si preveč odvisna od kakšne druge osebe. Večkrat boš sama doma bolje bo, začni ob teh neprijetnih trenutkih s predihavanjem in pozitivno miselnostjo....zmogla boš. 

[evak4373]

Hvala gogi .Sem bila sama doma in res včasih je bilo bolje,včasih slabše,ampak pomembno je to da sem videla da je lahko vse ok .Sedaj pa me matra če grem na kak neznan kraj kjer še pač nisem bila.Ampak tudi to bom morala pregurat,sem ravno včeraj in sem preživela...zaenkrat :)res pa je,da sem bila cel čas nervozna.Kako je s tem dihanjem?Jaz sem parkrat probala pa potem seveda obupala,kot pri vsaki stvari v življenju kjer morem vložit malo več truda-tako da tudi tukaj se bom morala v roke vzet.Kakšno je sploh pravilno dihanje?Globok vdih in nato izdih čez nos??

[Ajla]

Dihaš s trebušno prepono ( po moško). Z vdihom se ti trebušček dvigne in z izdihom spusti. Poskusi se osredotočiti na trebuh, položi roko gor, pozabi na to, da imaš pljuča. Vdih skozi nos in izdih skozi usta!!! Lažje gre izdih skozi usta, zaradi morebitnih zamašenih dihalnih poti. Vsaj jaz imam non stop prehlajeno z nosem 

http://www.bambino.si/preponsko_dihanje_cisti_in_obnavlja_telo

[evak4373]

Hvala Alja!Me pa zanima nekaj saj nimam izkušenj s tem.Pa kaj dihanje dejansko pomaga,pa sprehodi?In zakaj naj bi narava tako pozitivno vplivala?Jaz vem da mi pomaga ko sem npr.v družbi.Me pa zanima še za prvo dvoje

[Arwen]

.Pa kaj dihanje dejansko pomaga,pa sprehodi?In zakaj naj bi narava tako pozitivno vplivala?Jaz vem da mi 

seveda pomaga; narava, sproščanje,.... in to zelo