FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte. četrtek, 24. maj 2012 ura: 23:40


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: nesamozavest, prenajedanje, zaljubljenost in še kaj ...  (Prebrano 678 krat)
0 uporabnikov in 1 gost pregleduje temo.
burbujita
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 2


« dne:: nedelja, 04. september 2011 ura: 22:10 »

sploh nevem kje naj začnem ... recimo pri tem da sem 2 leti nazaj začela hujšati in do sedaj izgubila cca 15kg. doma so mi vedno govorili da bi morala izgubiti kakšen kilogram, se več ukvarjati s športom, jaz pa nism mela prave motivacije za to čeprav sem si želela shujšat in bit sama s sabo zadovolna, bolj samozavestna ... potem sem se 2 leti nazaj začela resno ukvarjati s plesom, nekaj kar sm si želela že od otroštva (spomnim se da sm učasih kar zaspala v solzah ob misli na to kako bi bilo fino bit plesalka in govorili so mi da imam smisu za to, nism pa uspela prepričati staršev da bi me vpisali v plesno šolo). stara sm 25 let in 2 leti nazaj sm dobila občutek da sedaj končno počnem to kar sm si vedno želela in v tem uživam, ne zbujam se več z občutkom da čakam na nek velik dogodek ki me čaka, ampak sm posvoje začela živeti tisti trenutek in ob tej misli sm dobila veliko energije in motivacije v vsakdanjem življenju, med drugim tudi motivacijo za to, da bom končno res nekaj naredila zase. del "krivde" za motivacijo je tudi na osebi v katero sm se nevede nesrečno zaljubila. tega se na začetku niti nisem zavedala zdaj pa vem da sem pri tej osebi vedno skala pozornost in vedela da bom z osebnostno in fizično spremebo to pozornost vzbudila. ... mislim da se postala s nekako obsedena z zdravo prehrano, na koncu sm že tako zelo omejila svoj jedilnik da se ga enostavno nism mogla več držat, ker bi lahko jedla samo zelenjavo in pusto meso. če sm pojedla košček čokolade se pa nism več znala ustavit in se nakoncu dobesedno nabasala, zato sm se izogibala vsmu "prepovedanemu" kot hudič križa …  če sm se le lahko (ponavadi sm tako imela 4 "dobre dneve" in  1 "slab dan" potem pa spet od začetka) ... poleg tega sem začela nekako igrati samozavestnejšo osebo, v želji da bom zaigran nasmešek nekoč to tako ponotranila da se bom smejala iz srca, s tem pa dosega osebnostno spremembo ki sm jo potrebovala da bi dobila pozornost osebe v katero sm nevede postajala vedno bolj zaljubljena.
2 leti sta minili... malo več kot pol leta imam bulimijo, najprej sm se samo vsake 4 dni kompulzivno prenajedala, sedaj pa to konča v wcju, če nisem po tretjem bruhanju v enem dnevu že tako utrujena da niti bruhat ne morem več. Shujšala sem 15kg. Ljudje pravijo da zgledam super. Da sm postala samozavestnejša, da sm se neverjetno spremenila, da sm postala ženska, da mi je uspelo iz sebe narediti nekaj neverjetnega, slišala sm celo da je moja sprememba podobna tistim iz ameriških filmov ko se sramežljivo dekle spremeni v lepotico ali nekaj podobnega … ampak ti ljudje ne vejo da je to samo maska, za tistih nekaj ur ko sem z njimi, ko plešem in sm srečna da je tako. Ko pridem domov pa sem zelo nesrečna, kako naj si sicer razlagam to da ne morem več normalno jesti in da pogosto jokam, počutim se nemočno, nevem kako preboleti in iti stran od osebe v katero sm se zaljubila, od tega pa nimam čisto nič, razen tega da sedaj res dobiva pozornost po kateri sm tako hrepenela, po drugi strani pa vem da se moram umakniti, ker na tak način ne bom nikoli spoznala človeka s katerim bi lahko začela zvezo (ker sem bila vedno zelo samozavestna sploh še nisem bila v nobeni)
Ko vidim svoje slike se sploh ne prepoznam… kdo je tisto nasmejano dekle na sliki… to že nism jaz. Toliko komplimentov kot dobivam v zadnjem času jih nisem še nikoli in strah me je da bi se zredila, zgubila pozornost vseh okoli sebe, in razočarala ljudi, po drugi strani pa jih preziram, ker jim očitno ni pomembno kdo sem v resnici ampak vidijo samo mojo zunanjo podobo. Kaj naj naredim? Pogosto sem tako nesrečna zaradi vsga tega in bulimije s katero se soočam da bi najraje kar zaspala ob misli na tisto mojo nesrečno ljubezen in se nikoli več zbudila. Življenje ki ga živim zgleda tako brez smisla… kar naprej nesrečana, nesamozavestna, brez volje, jokam in se smilim sami sebi, medtem ko mi drugi govorijo da supr zgledam ?? … plešem še vedno veliko, pravijo da sem vedno boljša…ampak jaz tega ne vidim… počutim se kot lutka. Kot da sm zaradi plesa in osebe ki je prišla v moje življenje postala »krasn kipec« po njegovi ideji. Meni je sprememba sicer všeč, ampak sedaj to nism več jaz. Kako naj spet najdem samo sebe? Kako naj tudi dejansko postanem tisto nasmejano, krasno dekle na sliki ki jo gledam? Kako naj prekinem začaran krog prenajedanja?
Prijavljen
Arwen
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 6.310


vsi smo orli


« Odgovori #1 dne:: sreda, 07. september 2011 ura: 06:52 »

Pozdravljena, Burbujita  rozicodam si strokovno pomoč že iskala?
Prijavljen

V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
burbujita
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 2


« Odgovori #2 dne:: sreda, 07. september 2011 ura: 08:43 »

ne. glede hrane še vedno nekako upam da mi uspe sami ... misliš da je to res tako nemogoče? nekak še vedno upam da nism tko daleč. poleg tega bi imela doma grozne probleme če bi slučajno zvedli (starši delajo v zdravstvu, zdravniki se med sabo poznajo, kukr doma slišim, bi rekla da se dost pogovarjajo med sabo ... ). dostikrat se mi zdi da sm enostavno preveč lena da bi nehala. najlažje je na hitro odpreti škatlo piškotov, potem je pa kao že prepozno da bi se ustavila ...
Prijavljen
Arwen
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 6.310


vsi smo orli


« Odgovori #3 dne:: sreda, 07. september 2011 ura: 09:06 »

. poleg tega bi imela doma grozne probleme če bi slučajno zvedli 

 strah torej doma nič ne slutijo, kaj se dogaja s tabo? na njihovo podporo ni možno računat? uf....

Kaj pa vem, nimam izkušenj z motnjo hranjenja... mogoče ti uspe... Kaj pa kaka skupina za samopomoč? al pa delavnica? ... ali pa opcija, da poiščeš strokovno pomoč v drugem kraju?
Prijavljen

V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
Nabc
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 575


« Odgovori #4 dne:: sreda, 07. september 2011 ura: 14:42 »

strah torej doma nič ne slutijo, kaj se dogaja s tabo? na njihovo podporo ni možno računat?
Presenečena? Dostikrat je tako, da ravno najbližji niti pod razno ne čutijo, da oseba zraven njih trpi.
Prijavljen
Arwen
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 6.310


vsi smo orli


« Odgovori #5 dne:: četrtek, 08. september 2011 ura: 06:57 »

Presenečena?

ravno nasprotno..
Prijavljen

V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
VERITA
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 19



« Odgovori #6 dne:: četrtek, 29. december 2011 ura: 02:21 »

tako kot se težko sam rešiš iz depresije, se verjetno enako težko iz motenj hranjenja.

Kako ti gre pri tem?
Prijavljen

“Training turns good intentions into good results.”
mina
Sodelavka/sodelavec DAM
Expert
****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.056



« Odgovori #7 dne:: četrtek, 29. december 2011 ura: 16:24 »

Citiraj
ne. glede hrane še vedno nekako upam da mi uspe sami ... misliš da je to res tako nemogoče?
A misliš, da ti bo?! Na tvojem mestu bi pa vsekakor prej odšla do zdravnika. Poišči pomoč preden zdrsneš na kritično težo. Poglej naokrog, obstajajo tudi skupine za samopomoč oseb z motnjami hranjenja.
Prijavljen

If you are depressed, you are living in the past.
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.4 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.136 sekundah z 22 povpraševanji.