spet na začetku?

[Ribica]

Dragi moji prijatelji,
odprla sem novo temo, ker vse to ne spada več v vodnjak želja. Želim seveda si...marsikaj...  Za začetek, da bi zmogla čez vse, kar je pred mano. Ker vem, kako je težko, je še težje.
Ponoči sem slabo spala, zbudila sem se že ob 2.30, pa čeprav sem včeraj vzela 3 Heleaxe po 0,25. Proti jutru me je zagrabila takšna tesnoba in obup, da bi lahko vpila. Po telesu me spreletavajo mravljinci in valovi vročine.... Kot v časih depre.... Bojim se, da me bo potegnilo na dno, čeprav jemljem AD-je. Bojim se, da ne bom zmogla te bolečine. Mlajša hči se boji zame, vem zakaj. Moj poskus samomora pred 8 leti ji je pustil hude spomine. Jaz se tega zavedam, pa vendar mi je misel na odhod tako sladka, misel na prihodnost pa me spravi v totalni obup. Oh, Sofie, kako sem te razumela, ko si pisala o tem in glej kako malo časa je minilo, pa sem sedaj jaz na tem.
Vem, da ne smem, a kaj, če ne bom zmogla živeti?
Danes sem že zjutraj vzela Helex in bolečina v prsih je malo popustila. K vsemu se moram zelo prisiliti. Jutri bo treba v službo. Groza me je ljudi, ker je tudi on v isti firmi. In ko sva pred petimi leti začela, se je veliko govorilo in bilo zlonamernih čenč, sedaj jih bo še več. Nekateri bodo privoščili.... Jaz pa sem taka trapa, da se mi tako vse na obrazu prebere.
Nekako bi se morala sestaviti, pa se ne znam, ne zmorem....Tako me boli.
Ribica

[Sofia-Del_Sati]

Draga moja ribica!

Vem, da se življenje lahko hitro obrne; a pri nama je to sreča, ker ko sem bila jaz na tleh, si bila ti ok in me bodrila, danes pa je vse obratno!

Priznam, da ne vem kaj ti napisati, po glavi pa se mi odvija ta misel, da že jemlješ ad, se pravi, bi depra prišla zaradi sociološkega vzroka, ki je, prekinitev zveze!! V tem primeru je celitelj ran in najboljši zdravnik ČaS! Enostavno, mora miniti par mesecev (ali kot si rekla, da veš, da bo čez 1 leto že ok), da se boš pobrala. In se boš pobrala - če ne zaradi sebe, v katero trenutno ne verjameš, pa zaradi hčera!!!

Povsem razumljivo je, da te je prekinitev zveze, ki je bila v trenutku, dotolkla. Tudi mene bi. Pa Maddono tudi, v kolikor še ni na ad-jih in drugih pomirjevalih. Vsakega normalnega človeka, ki je sposoben iskrene ljubezni, bi dotolkla taka zadeva!!!! VENDAR moraš vedeti, da če se je tip naveličal, je boljeh tako, kot je danes, kot da bi oba bila v vezi polni jeze, sovraštva ipd. Moški ni bil zate, pa čeprav sta bila skupaj par let; če bi bil zate, se to ne bi zgodilo, mar ne?

Veš Ribica, življenje gre še vedno naprej, pa če smo en dan total veseli, drugi dan pa visimo na štriku. Življenje se ne ustavlja, in se tudi ne bo ustavilo zaradi nas. Torej, naj ti bo potek življenja vodilo v tvojem življenju, da je treba naprej živeti, kajti ravno z zamotom z delom, boš lažje pozabila na ves ta šmorn.

IN NE POZABI - IMAŠ NEKAJ NAJDRAGOCENEJŠEGA, KI TE LJUBI Z VSEM SRCEM IN DUŠO -------> tvoja dva otroka!!!!

Zaradi njiju živi, zaradi sebe, in zaradi življenja, ki ti lahko ponudi drug(ačn)o srečo!!!

lp sofie

[Volksamotar]

Pozdravljena

Vsi občutki, ki ti trenutno parajo srce(dobesedno tako se čuti,ne?) so ti že znani in te v veliki meri ne morejo presenetiti.

Če čutiš neznosno potrebo po izrazu teh občutkov, se umakni na varno mesto in jih izrazi. Bere se, kakor da pametujem, vendar sva skozi to že oba šla in ker je življenje takšno, kakršno pač je, se zna zgoditi, da bo najbrž treba še kdaj.

Če sem prav razumel, te neznosno muči odhod partnerja. In to čez noč. Gotovo imaš v življenju že kakšno izkušnjo, ko se je nekaj zgodilo kar čez noč. In kaj je sledilo? Ta stvar se takrat še ni kar zaključila, kajne?

In tudi on bo to spoznal, ker ni od včeraj.

Če sodim po sebi, te poleg žalosti pesti tudi jeza. In lepo te prosim NIČESAR NE STORI JEZNA!

Oba veva, kako je z odnosi; So in niso. Pridejo in grejo. Po grenkih izkušnjah iz preteklosti zdaj vedno računam tudi na to možnost. Razočaranje je bilo takrat enostavno prehudo, da bi se še enkrat pustil speljati na tak led.

Ko se boš umirila, boš lahko objektivno razmislila o vsej stvari. Kje si ravnala narobe, kje prav.....

In hvala bogu, imamo čas. In čas dela tudi zate.

Pa še ena življenska posebej zate, pa še s Štajerske http://www.youtube.com/watch?v=0bkk32U_0x8

[Slavka]

Volk  zelo lep zapis...se podpišem pod njega.

Ribica  , trenutno je zelo hudo, ampak bo minilo...dovoli si odžalovati, se soočiti z razpadom zveze in si vzemi čas...toliko, kolikor ga boš pač rabila.

Jeziki so vedno zlobni in obrekujejo...proti temu nimaš kaj...Ne dovoli, da se te to dotakne...ti veš svojo resnico in nisi je dolžna pojasnjevati nikomur.

Drži se...zdrži...bori se...zase, za svoja otroka...za življenje, ki te čaka, ko se tvoja trenutna nevihta umiri... 

[Volksamotar]

Točno tako, Slavka, nekateri ljudje se dobesedno napajajo na tuji nesreči ampak obstaja neka naravna zakonitost-vsaka r*i*t prej ko slej pride na svoj sekret-in tudi njihova bo.

Pa še ena malo bolj direktna, kar se tiče opravljanja: Kdorkoli nas obrekuje-govori na našim hrbtom-se pogovarja z našo r*i*t*j*o!!!!

[Slavka]

Točno tako, Slavka, nekateri ljudje se dobesedno napajajo na tuji nesreči ampak obstaja neka naravna zakonitost-vsaka r*i*t prej ko slej pride na svoj sekret-in tudi njihova bo.

Pa še ena malo bolj direktna, kar se tiče opravljanja: Kdorkoli nas obrekuje-govori na našim hrbtom-se pogovarja z našo r*i*t*j*o!!!!

  točno tako...

[Ribica]

Saj vem in hvala vam. Za odziv, da vidim, da nisem sama. Čas vse zaceli, saj bo tudi to mojo rano... le tako težko je priti do tja. veš, Volksamotar, prav zato, ker imam polom zakona za seboj, vem kako je težka ta pot. Bila sem naivna in sem verjela, da sem našla človeka za vse življenje do konca... Nisem vedela, da bo konec tak, da mu ni bilo vredno, da bi si poiskala pomoč, ko je prišlo do nesoglasij. Je raje odšel.
Moji punci sta bili do sedaj ves čas z mano, zvečer grem k starejši, ki je že s fantom na svojem, na palačinke. Drugi teden se prične spet joga. Zavedam se, da si moram zapolniti čas. Najtežje je to, da se moram k vsemu prisiliti, da nimam do ničesar veselja in da bo še dolgo tako.
Navajena sem že bila živeti sama, da je bila tista velika postelja prazna zvečer. Nato j sem se spet navadila, da je vedno nekdo ob meni. In sedaj, ko zija ta praznina povsod....
Res, nikoli več si ne bom dovolila, da mi kdo še pride tako blizu.

[Aslan]

Ribica ljubezen ostaja v tvojem življenju.
Tista do sebe, do svojih hčera, do prijateljev ...
Končala se je le partnerska ljubezen z dotičnim moškim.
Končala se je, ker ti bo življenje na pot pripeljalo bolj pravo osebo zate,
takšno s katero se boš nekoč skupaj starala ...

Zaupaj v Življenje ...
skozi ovire in padce, se rodijo naša največja spoznanja o nas smaih, o smislu ...

Sama sem doživljala vse te bolečine ko se partnerstvo konča,
ko se naši upi sesujejo v prah čez noč ...
Ni lahko, boli, hudo je ... ampak počasi to izzveni ...
dovoli si čutiti praznino, razočaranje, jezo, žalost ... kdaj če ne sedaj?

Objem od Aslan
 

[mina]

Točno tako, Slavka, nekateri ljudje se dobesedno napajajo na tuji nesreči ampak obstaja neka naravna zakonitost-vsaka r*i*t prej ko slej pride na svoj sekret-in tudi njihova bo.

Pa še ena malo bolj direktna, kar se tiče opravljanja: Kdorkoli nas obrekuje-govori na našim hrbtom-se pogovarja z našo r*i*t*j*o!!!!

Bolje ti ne bi mogli zadevo objesniti...
Žaluj, kolikor želiš. Zavedaj pa se, da je bolje če je odšel danes,kot jutri. Določeni zbežijo od problemov,težav, zapletov...
Nezreli. Kaj bi z njimi. Tako ali drugače jih ne bi bilo, ko jih rabiš.
Uživaj v svojih otrocih in pusti času, da zaceli rane.

[kinto]

Ribica 

[Suzy]

IN NE POZABI - IMAŠ NEKAJ NAJDRAGOCENEJŠEGA, KI TE LJUBI Z VSEM SRCEM IN DUŠO -------> tvoja dva otroka!!!!

Zaradi njiju živi, zaradi sebe, in zaradi življenja, ki ti lahko ponudi drug(ačn)o srečo!!!

lp sofie

Se pridružujem Sofijinem zapisu,....
Ribica mislim,da sva iz istega mesta,...če potrebuješ kakršnokoli pomoč,pogovor,....mi piši na zs!!

[dusica]

Ribica,

tudi sama menim, v tem primeru, da je ČAS NAJBOLJE ZDRAVILO! Za menoj sta dve neuspešni z/vezi, kjer sem predvsem za drugo veliko žalovala,  in se istočasno spoprijemala z depreijo..res pekel! Čez čas pa sem spoznala, da zmorem iti SAMA NAPREJ in si skozi druge ljudi, dogodke, izkušnje, pridobiti moč, samozevst in se utrditi, da bom preko te grenke izkušnje "močnejša" in pripravljena na nekaj več! S tem mislim predvsem na to, da me bo manj prizadelo in bolelo, če tudi naslednja z/veza ne bo usojena ali posrečena..vzeti, kar nam življenje da in se učiti od vsakogar in iz vsake situacije..

Tudi ti boš to zmogla..

Sedaj, si vzami čas SAMO ZASE in počenjaj, kar takrat nisi in morda bi ali kar,..si sedaj spoznala, da te veseli..


                                          Dušica

[matejka]

dusica  zelo lepo napisano

jaz sem tudi mnenja da cas celi rane, vendar se vcasih zdi bolecina tako neznosna in dolga, da se nam zdi da je nikoli ne bo konec. a verjamem da enkrat bo konec bolecin in bo za vse nas posijal tudi soncek, ceprav bo pot do tja mogoce se zelo dolga in trnava.


ribica  vse dobro na tvoji poti. naj bo cimkrajsa do tja kjer bos spet uzrla cvetlice in ti bo soncek sijal.

[Ribica]

Moram vam povedati, da bova s partnerjem šla na terapijo. V ponedeljek je prišel do mene, mi to predlagal in jaz sem sprejela. Pogovarjala sva se štiri ure, obema je zelo hudo. Ve, da se je z odhodom prenaglil, pravi da je bilo v afektu, da ni vedel, kaj naj stori, nekaj pa je moral storiti.
Šla bova na imago terapijo. Pogovoril se bo s hčerkama. Zaenkrat pa ostaja še doma pri starših, kamor je šel.
Meni je boljše v toliko, da sem bila že včeraj brez Helexa, sicer pa bom potrebovala čas, da bom zacelila to rano. In upam, da nama bo uspelo.
Vse dobro vsem želim,
Ribica

[toja]

Ribica, želim vama vse dobro...veliko si že dala skozi, torej izkušnje imaš,
morda pa bo to še ena prilika, ki jo je potrebno izkoristiti,
predno se dokončno odločiš...

[Arwen]

držim pesti, Ribica

[dusica]

Ribica,

po tem

Moram vam povedati, da bova s partnerjem šla na terapijo. V ponedeljek je prišel do mene, mi to predlagal in jaz sem sprejela. Pogovarjala sva se štiri ure, obema je zelo hudo. Ve, da se je z odhodom prenaglil, pravi da je bilo v afektu, da ni vedel, kaj naj stori, nekaj pa je moral storiti.
Šla bova na imago terapijo.

lahko sklepam, da je partner bister in zrel do te mere, da je pripravljen narediti nekaj za vaju in to je vredno POHVALE - verjemi!

Veliko srečo obema in poročaj kako gre...


                              Dušica

[Ribica]

ja, Dušica, upam, da bo. Žal ima do konca meseca tak tempo v službi, da ga niti domov ni, kar prespi v kraju, kjer ima obveznosti. Zato bova najprej skupaj prebrala knjigo Najina ljubezen, ki je podlaga za imago terapijo, v začetku oktobra pa štartava. Danes sem naročena  pri svojem psihiatru. Njegova žena je imago terapevtka in bom kar izkoristila priliko in se z njim pogovorila.
Malo se tolažim, da je morda ta crash bil koristen v tem smislu, da je sedaj partner motiviran za terapijo, ker doslej ni imel prav pozitivnega odnosa do tega. Lani sem nareč želela, da bi šla na eno vikend delavnico na temo odnosov in pogovarjanja, pa ni želel.
Grenko mi je zaradi vsega, pa odrivam ta občutek proč od sebe, da se ne bi preveč razrasel in čakam, da pride dragi s službene poti.
Ribica

[Arwen]

kaj naj rečem ... ne vem....  bo čas svoje pokazal; seveda pa mislim nate in držim pesti, da uspe 

[Ribica]

Naj vam povem, da se umirjam po tistem silovitem izbruhu. Kako smo ranljivi. Misliš, da si o.k., da obvladaš sebe in življenje...potem pa te nekaj spodnese.... Razmišljam o tem. Včeraj sem nenadoma občutila nekakšno ponižnost pred vsemi temi občutki, ki so šli skozi mene in temi, ki so ostali. Rada ga imam. On mene tudi. Ne želim živeti brez njega. On tudi ne brez mene. To sva spoznala in potrudila se bova.
Hvala za podporo, ki ste mi jo tako nesebično in takoj ponudili. Vse dobro vsem!
vaša Ribica