Kako čustva zastrupljajo?

[Sofia-Del_Sati]

evo nekaj super, kar sem dobila na email! lp sofie
_______________________________________ _______________________________________ ________


Kako čustva zastrupljajo?


Na predavanjih nenehno ponavljamo o petih najhujših strupih in povzročiteljih bolezni:

jeza,

žalost,

strah,

skrb in

pohlep.


Tega si nismo izmislili mi. To že tisočletja trdijo vse tradicionalne medicine, le da na zahodu še vedno raje verjamemo, da bolezen prihaja od zunaj, da prileti z bakterijami, na krilih ptičev ali jo gensko podedujemo. Takšen pogled upravičuje našo pasivnost, saj če verjamemo, da so vzroki zunaj, potem je tudi odgovornost zunaj.

Kako čustva zastrupljajo?
Ko rečemo, da nas čustva zastrupljajo, potem to ni le pesniško izražanje. Če ne verjamete, si oglejmo, kako čustva vplivajo na posamezne organe, in morda boste lažje dojeli, kako tesno so povezana z zastrupitvijo telesa.

Ko smo jezni, prihaja do zastoja v delovanju naših jeter. Od tam izraz: »Gre mi na jetra.« Zakaj za nekaj, kar nas jezi, ne rečemo, da nam gre na ledvice ali pljuča? Očitno večtisočletna naravna modrost ve isto, kot ve tudi tradicionalna kitajska medicina. Resnica je vedno ena, ne glede na to, ali ste Slovenec, Indijec ali Kitajec. Čustvo jeze onemogoča normalno delovanje jeter, jetra pa so zelo pomembna za čiščenje naše krvi. In če so jetra blokirana z jezo, smo zastrupljeni!

Podobno se zgodi, ko čustvo žalosti sabotira delovanje naših pljuč – drugega razstrupljevalnega organa. Kako dihate, ko ste žalostni? Morda globoko in sproščeno? Kje pa – prej bi lahko rekli, da takrat dihamo kot riba – plitvo, v krču. Ni naključje, da rečemo, da nas je »popadla ali stisnila žalost« in da čutimo, da nas »žalost duši«. Žalost neposredno vpliva na pljuča in debelo črevo, zato takrat dihamo slabo in imamo tudi težave z odvajanjem. Posledica enega in drugega je, da v telesu zastajajo strupi, ki se niso izločili z dihanjem ali odvajanjem blata. Kri ne dobi dovolj kisika, saj se zaradi slabega dihanja v krvi zadržuje vse preveč ogljika. Ta nas zakisa, preprečuje prenos nekaterih hranilnih snovi in v končnem seštevku celo sili določene celice, da se prilagodijo delovanju brez kisika (tako nastajajo rakave celice).

Tudi tretji razstrupljevalni organ, ledvice, so pod velikim vplivom čustev. Ledvice in mehur najbolj prizadene strah. Poznate izraze, da je nekdo »zmrznil od strahu« ali »prebledel od strahu«? To se zgodi, ko se ledvice zaradi strahu naenkrat stisnejo in nastane zastoj pri filtriranju in čiščenju krvi. Posledično je motena cirkulacija, zaradi česar imamo ledene roke in noge. Če strah traja dalj časa, so posledice toliko močnejše. Ledvice nadzorujejo tudi mišice zapiralke. Če jih strah blokira, pride do pojava, da zapiralke popustijo in ne moremo nadzorovati uhajanja blata ali urina. Zato tudi izrazi »pokakal se je od strahu« ali »polulal se je od strahu«.

Skrbi nas zastrupljajo neposredno. To čustvo predvsem prizadene našo prebavo – želodec, vranico in trebušno slinavko. Pogosto slišite izraz »zvija me od skrbi«. Dejansko so takrat prebavila v krču in ne morejo opraviti svoje naloge. Zato lahko tudi najbolj kakovostna hrana v telesu postane strup, saj se ne bo pravilno presnovila in bo morda celo zavrela ali obležala v skrčenih prebavilih. Zato namesto dobro prežvečene, kislinsko in encimsko obdelane hrane v naše črevo prihaja na pol prebavljena hrana, ki predstavlja odlično gojišče za patogene organizme in njihove stranske produkte, ki nas pospešeno zastrupljajo.

Kaj pa pohlep? Strupenost pohlepa čutimo v vsakdanjem dogajanju, tako pri nas kot tudi drugje po svetu. Za pohlepne ljudi rečemo, da so »trdega srca« in to je zelo točen opis. Pohlep prizadene srce in tanko črevo. Želja po vedno večjem bogastvu se odraža tudi z aritmijami in nepravilnostmi v delovanju srca. Pohlep uspešno ustvarja tudi vsa ostala, že navedena čustva.

Kdor živi v nenehnem strahu, ali če ga je strah, da bi mu lahko kaj vzeli, da bi karkoli izgubil, propadel, ali se obremenjuje, tudi s tem, kako bi lahko imel več, kaj hitro doživi tudi druga čustva.

Ali vam je zdaj bolj jasno, zakaj rečemo, da je omenjenih pet strupov podlaga za večino bolezni, ki jih danes poznamo? Ko se nenehno ponavljajo in nenehno udarjajo na določene organe, ustvarjajo šibko točko, ki je nato bolj dovzetna tudi za druge, materialno otipljive težave. Tako se pri »večno žalostnih« pojavljajo kronične težave z dihali (astme, bronhitisi), pri »večno zaskrbljenih« težave s prebavili, pri »večno jeznih in razočaranih« težave z jetri, pri »večno prestrašenih« sivi lasje, težave z rodili, cirkulacijo, vnetjem mehurja itd.

[Sofia-Del_Sati]

že vidim, česa ne bom mogla podariti, ker bodo jetra fuč, pljuča hin, želodec kot cedilnik in srce kot posušena figa 

[Juliette]

Dobro, takih misli je vsepovsod polno, ampak nikjer nisem zasledila, kaj pa naj s temi čustvi? Ker pojavijo se in ker dobro vemo, da tlačenje čustev lahko privede do depresije, torej si čustvovanja ne smemo omejevati.
Sem tudi ravno zadnjič prebrala (v knjigi Ozdravimo depresijo, tesnobo in stres brez zdravil in psihoanalize - priporočam, BTW), da so znanstvene raziskave pokazale, da npr. zadrževanje in tlačenje jeze povzroča organizmu bistveno večjo škodo kot jeza sama in ogromen stres.
Če torej vidim nekoga, ki recimo tepe ubogega psa, se bom normalno razjezila in ga napizdla. Če mi bo šefica naložila preveč dela, bom spet normalno čutila frustracijo in jezo (kaj pa naj, za vraga) in ko bo izginila izza obzorja, bom pač udarla po mizi ali pa vrgla svinčnik v steno.
Tega new agevskega bluzenja res ne razumem. Ko bi vsaj povedali tudi za alternativo.

[Sofia-Del_Sati]

ok, če jst vidim koga, ki brcne psa, bi ga tudi oklofutala in zbrcala, pa sem drgač 100% natur pacifist, ampak s tem dejanjem bi si kontrirala z načeli, ampak, j... ga, ne?

gre predvsem zato, da znamo s čustvi ravnati in to predvsem s temi slabimi in več dobrih čustev ustvarjat. kako to realizirati na primeru psa in mučitelja? lahko mu poveš naj neha ali pa enostavno psa vzameš in se bolj osredotočiš na to, da si psa rešila kot na jezo do človeka, ki itak zgleda ne ve kaj dela (ker če bi se zavedal svojega pomena, tega ne bi počel)!

res je... veliko imamo razlogov za jezo in skrb. tega ne zanikam. vendar, ali se splača jeziti se na nezaposlenost ljudi? ne! ali se splača biti v skrbeh zaradi zapiranja tolikih tovarn pri nas v slo? ne! na vse te in podobne zadeve se je nonsense sekirati, KER NA NJIH NIMAMO VPLIVA! A jezimo in skrbimo se 300 na uro!!! že ko spremljamo vsak dan dnevnik - jaz ga že dolgo ne spremljam več in od takrat so moji živčki hvaležni za to potezo.

ne rečem, da moramo biti do problemov okoli nas ignorantski! ne! vendar, če lahko kaj storimo, potem to storimo in se nehajmo jeziti/skrbeti/..., kar pa ne moramo storiti ali popraviti, pa prav tako ne dajajmo prednost negativnim čustvem.

res je, da je treba dati čustva ven (jezo) - še bolje pa je, če znamo predtem oceniti situacijo in se pomiriti! Razlika je, ali naša kri od jeze vre 3h v celem dnevu ali 3 minute, pač ko nas je neko dejstvo razjezilo, a smo se hitro pomirili, celo zmeditirali sami s sabo ipd. (kot sem to storila jaz, ko sem čutila preveliko napetost v službi in neg. energije, sem odšla na wc in 5 minut meditirala, si predstavjlala lepe slike iz narave, spomnila dragocenih oseb in zmolila, ter tako prišla "očiščena" in pomirjena v napet prostor, za katerega ni bilo od mene odvisno - jaz nisem potrebovala rupuruta, medtem ko šefica je).

lp sofie 

p.s. pa da ne bo kdo mislil, da sem desna roka Ghandija - sploh ne, a se učim in to vsak dan!

[matejka]

sofia zelo zanimivo in resnicno 
Sam custvom se ne mores izogniti in kot je rekla ze juliete ni dobro custev potlaciti. Meni zadnje case veliko pomaga ce grem meditirat v gozd, kjer se spojim z naravo, vcasih mi pomaga  glasba... Vcasih pa NICCC -> bolecine v zelodcu, stiskanje pri srcu, mrzle roke...obcutek nicvrednosti...

[Sofia-Del_Sati]

sofia zelo zanimivo in resnicno 
Sam custvom se ne mores izogniti in kot je rekla ze juliete ni dobro custev potlaciti. Meni zadnje case veliko pomaga ce grem meditirat v gozd, kjer se spojim z naravo, vcasih mi pomaga  glasba... Vcasih pa NICCC -> bolecine v zelodcu, stiskanje pri srcu, mrzle roke...obcutek nicvrednosti...

ravno takrat moraš jezo dati ven in zaskrbljenost, z dretjem, kar v hosti to lahko počneš, kjer ni toliko folka, edino srne bodo postale bele namesto rjave

[matejka]

sofia potem pa bomo imeli novo pasmo srnic    

[Sofia-Del_Sati]

jp, te bodo bele z rjavimi pikcami in bodo neboječe, sorta pa se bo imenovala Dam-biji

[masi]

....meni zelo pomaga igra Wii saj verjetno poznate, namreč z računalnikom oz. likom na TV-ju sabljam in to tako doživljam kot v živo in vihtim z mečem kot mušketir in na koncu se počutim odlično-neg.čustva, predvsem jeza gre iz mene.

[mina]

Podobno se zgodi, ko čustvo žalosti sabotira delovanje naših pljuč – drugega razstrupljevalnega organa. Kako dihate, ko ste žalostni? Morda globoko in sproščeno? Kje pa – prej bi lahko rekli, da takrat dihamo kot riba – plitvo, v krču. Ni naključje, da rečemo, da nas je »popadla ali stisnila žalost« in da čutimo, da nas »žalost duši«. Žalost neposredno vpliva na pljuča in debelo črevo, zato takrat dihamo slabo in imamo tudi težave z odvajanjem. .

Evo, sedaj vem, zakaj sem astmatik. Dejansko je res tako. Ko sem bolj dol in žalostna, diham plitko. Dogoročno te res stisne astma.   
In moj večni problem z odvajanjem. Res, neverjetno.

Tudi tretji razstrupljevalni organ, ledvice, so pod velikim vplivom čustev. Ledvice in mehur najbolj prizadene strah.

Na, tudi to mi je poznano. 

[Sofia-Del_Sati]

mina......... jst tud k sm v strahu, diham hitro in plitko, itak! zato sem se navadila oz. se še navajam, da začnem dihati globoko in počasi, postajam sproščena in misli lažje preusmerim kamorkkoli, samo v strah ne in iracionalen strah!

glede ledvic pa itak ne bi o tem...... garajo kot nore, sam to bom rekla

[kinto]

Dobro, takih misli je vsepovsod polno, ampak nikjer nisem zasledila, kaj pa naj s temi čustvi? Ker pojavijo se in ker dobro vemo, da tlačenje čustev lahko privede do depresije, torej si čustvovanja ne smemo omejevati.
Sem tudi ravno zadnjič prebrala (v knjigi Ozdravimo depresijo, tesnobo in stres brez zdravil in psihoanalize - priporočam, BTW), da so znanstvene raziskave pokazale, da npr. zadrževanje in tlačenje jeze povzroča organizmu bistveno večjo škodo kot jeza sama in ogromen stres.
Če torej vidim nekoga, ki recimo tepe ubogega psa, se bom normalno razjezila in ga napizdla. Če mi bo šefica naložila preveč dela, bom spet normalno čutila frustracijo in jezo (kaj pa naj, za vraga) in ko bo izginila izza obzorja, bom pač udarla po mizi ali pa vrgla svinčnik v steno.
Tega new agevskega bluzenja res ne razumem. Ko bi vsaj povedali tudi za alternativo.

Juliette, to ni nobeno new agevsko bluzenje, ampak dejstva. Vendar u naravi ljudi je, česar ne ne moremo videti, prijeti, izračunati, itd...pač ne moremo razločiti po nekih logičnih procesih, da v to ne verjamemo. Narobe si razlagaš članek. Ravno to, da izražiš čustva in jih ne držiš v sebi, je poanta. Tako daš negativno čustvo ven iz sebe. Če pa tega ne storiš in jih zadržuješ v sebi (kar nas tudi učijo od malega, saj izražanje tovrstnih čustev pač ni primerno, npr. v vrcu te okregajo, v šoli izključijo, iz službe odpustijo, itd...) pa je velika verjetnost, da boš zbolela.

Kaj je rak? A misliš, da je res genetsko podedovan? Ali pač to spet pravimo, ker ne poznamo "oprijemljivega" vzroka? Rak je skrajna oblika globokih čustvenih zamer. Pa si priznajmo ali ne.

[Juliette]

Ja, Kinto, saj se popolnoma strinjava - razen v tem, da sem narobe razumela članek. Ker so tam res navedena samo čustva in njihovi negativni vplivi na posamezne organe. Prav nikjer pa ne piše, da čustva zastrupljajo, če jih ne prepoznamo, priznamo in izrazimo, res ne.
New agewsko bluzenje pa imenjujem tiste ideje, ki pompozno in vsevedno razglabljajo o tem, kako nekaj naravnega kvarno vpliva na človeški organizem in kako lahko z ljubeznijo in lepimi mislimi pozdravimo vse. To ni realno in ni naravno. Mene je trud, da bi v vsem videla dobro, da bi vse razumela in v vsaki situaciji izražala hvaležnost veliko stal - in doprinesel svoj delež k izbruhu anksioznosti in depresije pri meni. Zato sem do tega tudi tako negativno nastrojena.
Sedaj, ko si upam vsa čustva priznat, ko jim dam svoj prostor, ko jih sprejmem, sem duševno veliko bolj zdrava, v stiku s seboj in glej ga zlomka, tudi bolj pozitivna - brez namenskega truda.
Celo verjamem, da je v new age idejah veliko resnic - večini enostavno nismo še dorasli in se jih napačno lotevamo doseči.
Tudi glede radikalne teze o vzroku raka (vseeno morda ne vseh oblik) verjamem, da je predvesem čustveno in vedenjsko pogojen, bolj kot genetsko. Enako menim za duševne motnje.

[matheu__]

Po tej logiki bo Brievik zelo dolgooo v kehi 

[Sofia-Del_Sati]

New agewsko bluzenje pa imenjujem tiste ideje, ki pompozno in vsevedno razglabljajo o tem, kako nekaj naravnega kvarno vpliva na človeški organizem in kako lahko z ljubeznijo in lepimi mislimi pozdravimo vse. To ni realno in ni naravno. Mene je trud, da bi v vsem videla dobro, da bi vse razumela in v vsaki situaciji izražala hvaležnost veliko stal - in doprinesel svoj delež k izbruhu anksioznosti in depresije pri meni. Zato sem do tega tudi tako negativno nastrojena.

mogoče si pa narobe delala; jst pred Louise L. Hay (ena od newageric) sem mislila, da delam dobro, sem bila preveč prijazna in se sekirala v nulo.... vsa čustva, neg. seveda, pa sem itak tlačila. Vse sem narobe delala. Da delaš prav, ne pomeni nujno jeze izraziti ven, ker potem se bo Steklarna Rogaška opomogla, kar pa spet ni tako zelo narobe. Gre za to, da čustva spreminjaš sebi in svojim živcem v prid: jezo v razum, žalost v videnju nekaj dobrega, pesimiziem v optimizem, bes v pomiritev, pohlep v razum, zmernost, oz. skromnost, zavist v soočenju s samim s sabo in ne več toliko z drugimi ljudmi, strah v pogum in realizacijo strahu, itd.

Ravno to spoznanje o ljubezni in pozitivni miselnosti me je večkrat rešilo samomora in danes imam zaradi teh dveh newage-skih elementov boljše odnose v službi, doma,...., predvsem pa se še vedno z njuno pomočjo učim spoznati sebe in iskati ljubezen do sebe. Postala sem bolj odprta in ne prijazna, kot prej, kar pomeni, da če me nekaj tišči v nekem odnosu, ne iščem krivde (pri drugem), pač pa poskušam vedno sebe spremeniti in potem mi je lažje!

To je sam moje mišljenje in mislim, da četudi sta novoodkrita ljubezen in pozitivno mišljenje new-age-a, sta potem to ena od best stvari, ki se ju "prodaja" in lahko pomaga ljudem; veliko veliko bolj kot odkritje denarja in kapitalizma!

lp sofie

[Juliette]

Ja, Hayevo zelo dobro poznam, bila je ena prvih, ki me je prevzela - bo že več kot dobro desetletje od tega. Kot gurujevka mi je bila, verjela sem, da bo s tem, kar uči, življenje postalo lažje, lepše, pristnejše. Zame ni.
In prav to kar tudi ti zgoraj pišeš, Sofie, me moti - to leporečenje, vse se tako lepo sliši, da človeka za dan dva kar ponese v višave v smislu "wau, kaj vse se da. Življenje je lahko tako zelo lepo, samo jezo spremeniš v razum, žalost v videnje nekaj dobrega ..." Z leti sem spoznala, da tako ne gre, vsaj zame ne (če tebi pomaga pa sem itak ful vesela zate, da si našla svoj način, da ne bo nesporazuma  ). Ker sem po kakem tednu po kaki taki dobri knjigi s poduhovljenimi nasveti vedno treščila na realna tla in se potem vedno počutila, da pa očitno jaz delam nekaj narobe, da se ne trudim dovolj..., ker svet enostavno ni želel postati lep, četudi sem se (s trudom) topila v ljubezni do njega.
In sedaj na čustva gledam drugače, sama bi rekla, da bolj realno - jeza je tu, ker ima svoj smisel in namen - pojavi se, ko smo frustrirani in v telesu in umu zbere energijo za akcijo, za ukrepanje. Žalost je tu, da nam pove, da nekaj ni v redu, da nam preda sporočilo, da bi bilo dobro nekaj spremenit, zavist nam odkrije, kaj bi si tudi sami želeli, strah nas opozori pred nevarnostjo itd. Vsa čustva so tu zato, da nam služijo. Tako da striktno zagovarjam zamisel, da negativnih čustev ni.  
Takšno je moje videnje.  

Po tej logiki bo Brievik zelo dolgooo v kehi 

M., sem že omenila, da sem bjonda z zelo dolgimi kabli - hočem rečt, da prav nič ne razumem, kaj si hotel s tem namigniti. In prosim za dodatno razlago.

[matheu__]

Po tej logiki bo Brievik zelo dolgooo v kehi 

M., sem že omenila, da sem bjonda z zelo dolgimi kabli - hočem rečt, da prav nič ne razumem, kaj si hotel s tem namigniti. In prosim za dodatno razlago.

Mogoče Matheu misli, da bo Breivik res zdrav, ker ni zadrževal besa in strupenih čustev v sebi in je dal vse to ven iz sebe, ter si res dobro dal duška z izražanjem tega kar je čutil v sebi.

Recept za dolgo življenje (in zdrave notranje organe  ) ala Sofia je, da zavračaš cel spekter negativnih čustev. Če si uspešen pri tem, pol si zelo zdrav psihopat - od tod brievik 

[kinto]

In prav to kar tudi ti zgoraj pišeš, Sofie, me moti - to leporečenje, vse se tako lepo sliši, da človeka za dan dva kar ponese v višave v smislu "wau, kaj vse se da. Življenje je lahko tako zelo lepo, samo jezo spremeniš v razum, žalost v videnje nekaj dobrega ..." Z leti sem spoznala, da tako ne gre, vsaj zame ne

Juliette, s tem se pa popolnoma strinjam. Folk si kup knjigo the secret (in podobne), dela vse mogoče vaje po knjigi in misli, da bo kar od enkrat sedaj življenje postalo pravi raj na zemlji. Seveda se to ne zgodi in kot praviš, pristanemo na realnih tleh.

Žal tukaj nimam kaj za povedat, saj sem podobno tudi jaz pred leti začel s temi stvarmi (vse je glavi, če misliš pozitivno bodo vse težave same izginile, itd.  ), dokler seveda nism pristal na zelo trdnih tleh. A vseeno vem, da je nekaj logike je na tem in da ne gre za povsem nesmiselne stvari.

Morda edino še to, da je vsak od teh opevanih avtorjev prišel na nek svoj način do zdravja/spoznanja, itd.. in tako bi verjetno moral tudi vsak posameznik sam zase ugotoviti, kaj je tisto kar mu dviguje samozavest, izboljša počutje, razpoloženje, itd.. Tako pa sledimo nekim vzorcem in ker ni rezultatov, smo še bolj zafustrirani in nesrečni. Učinek je nato pri precej ljudeh ravno obraten.

[matheu__]

To je sam moje mišljenje in mislim, da četudi sta novoodkrita ljubezen in pozitivno mišljenje new-age-a, sta potem to ena od best stvari, ki se ju "prodaja" in lahko pomaga ljudem; veliko veliko bolj kot odkritje denarja in kapitalizma!

Ženska je prodala 30.000.000 knjig.  Veš kakšni honorarji so to?!  Vprašanje, če bi v fevdalizmu z blagovno menjavo napraskala dovolj motivacije za pisanje; pa tud če bi knjigo napisala, je vprašanje če bi ti znala brati 

hf

[Suzy]

pa tud če bi knjigo napisala, je vprašanje če bi ti znala brati 

Nam bi jo pa prevedla tvoja brihtna glavca,če bi jo seveda napisala....