kaj se dogaja z mano?

[confusse_girl]

...hej,
najprej lep pozdrav usem skupaj 
sem nova na forumu..no moje težave so se začele približno mesec dni nazaj. Naj še povem da mi na prvi pogled nč ne manka..mam uredu družino in super fanta. Uglavnem ko se bila s fantom zuni me je kar naenkrat napadel občutek tesnobe, ratalo mi je slabo, šlo mi je na bruhanje. Nato je blo spet use uredu, usaj zdelo se je tko. Po tem pa se me začele napadati vsiljive misli, ki sploh nisem vedla kaj to so..dokler nisem malo pobrskala po netu in našla tale forum. Imela sem take grozne misli da so me razjedale in ubijale, ko sem bila s fantom na morju, ko bi moralo biti vse lepo in prav so me popadle te grozne misli, ki si jih še izgovoriti ne upam ..da bi mu kaj naredila, to se je prvič zgodilo po groznih sanjah ko sem se zbudila usa potna in se mislila da je to samo mora, sanj je ubistvu prav dobro ne spomnem, vem pa da niso mele nobene povezave z mojim fantom. In pol sem dobila napad panike..da se mi bo zmešalo, da bom šla v psihiatrično bolnico, da bom zgubila razum, naenkrat sama sebe nisem več poznala..začela sem jokat, objemat fanta, ni mi znal pomagat, nisem mu upala povedat kaj je v moji glavi, saj bi me mel za neumno..bala sem se da me bo pustil. Najlepše dneve-oziroma bi morali biti najlepši dnevi na morju, sem v sebi mela prav boj sama s sabo ..jezna sem bila nase in hotla stvar odmislit a se je žal spet pojavila..Moram rečt da se bila pred tem vesela in nasmejana oseba, ki je imela zelo lepo življenje in res ne razumem kaj se je zgodilo s to osebo..fanta sem počasi začela odrivati stran, ker ga nisem hotela obremenjevati s svojimi problemi..še vedno je zraven mene in ustraja..in res ga občudujem, ker učasih imam občutek da bom jest prej obupala kot on . No staršem sem povedala za svoje težave a me mama ne razume, povedala sem da imam take grozne misli da bi komu kaj nardila--a vem da nisem taka oseba..ker sem vedno usem priskočila na pomoč in vedno mislila prej na druge kot nase..vedno ko je imela sestra probleme, ti se tičejo predvsem alkohola, ker se včasih napije brez pomena in sem ji že svetovala naj poišče pomoč, da ne bo zapadla v alkoholizem (oče je ozdravljen akoholik) a me nikoli ne posluša, vsem sem vedno poskušala pomagat zakaj se pol meni zdej to dogaja..nočem umret, nočem niti pomisliti na to.. a so včasih te misli tako nadležne da se mi jih ne da več prenašat, ne vem a je to dedno ali ne, ker je baje usaj po maminih besedah imel tudi oče probleme z alkoholom. Tu je pa še toliko skrivnosti, ki jih ne morem nobenemu povedat glede moje sestre, ker bi če ne uničila uso našo družino s tem. Hotela sem že iti h zdravniku a je na dopustu in v našem kraju, preden ko greš lahko h psihologu, moraš čakati zdravnika..meni pa se zdi da ne morem več čakati, da je usak dan boj, in da je čas neskončen, ura se sploh ne premika naprej. Rada bi bila nazaj normalna, rada bi bila nazaj srečna, ko se pogledam v ogledalo, rada bi videla spet tisto pravo podobo sebe v njem. Če ne bi bilo tega foruma sploh ne bi vedela kaj imam, ker mi usi govorijo da z mano ni nč narobe..tudi mama me proba razumet a ne razume..mislim da ste vi na tem forumu edini, ki me razumete, zato sem se odločila včlanit...tako da vas sprašujem..kaj je narobe z mano?..sebi ne bi nič nardila, tako da za depresijo ne more it, bojim se samo teh groznih misli ki mi rojijo po glavi  ...mogoče je to tudi zaradi sprememb-končanje študija,življenje s fantom, stran od staršev..ne vem ..imate kako vzpodbudno besedo zame?..in me potolažite da nisem nora?

[alexx]

Dobrodošla na forumu. Na pravem mestu si. 

Od kod si?

Vprašam zato, da bi lažje povedala kam se obrni. Če pašeš pod Ljubljano, bi ti jaz svetovala, da se obrneš kar takoj na Psihiatrično ambulanto. Ne rabiš napotnico. Samo zdravstveno izkaznico. Pa takoj si na vrsti.

Zakaj se ti to dogaja je malo bolj zapleteno. Najbrž spelet okoliščin in prelomnica na kateri si. Se pa ne boj, da bi pristala v bolnici, ali komu kaj naredila.To so vsiljivke, ki se nikoli ne uresničijo. 

[Arwen]

. da mi na prvi pogled nč ne manka..

kaj pa na drugi? Definitivno in zagotovo nisi nora, Confusse_girl, pač pa so se vsi dogodki strnili v piko na i...

..ker sem vedno usem priskočila na pomoč in vedno mislila prej na druge kot nase..vedno ko je imela sestra probleme, ti se tičejo predvsem alkohola, ker se včasih napije brez pomena in sem ji že svetovala naj poišče pomoč, da ne bo zapadla v alkoholizem (oče je ozdravljen akoholik) a me nikoli ne posluša, vsem sem vedno poskušala pomagat

... Tu je pa še toliko skrivnosti, ki jih ne morem nobenemu povedat glede moje sestre, ker bi če ne uničila uso našo družino s tem.

...mogoče je to tudi zaradi sprememb-končanje študija,življenje s fantom, stran od staršev..ne vem

[confusse_girl]

oooo..hvala vam..zakon ste ..brez vas bi že obupala..ja mogoče je res..da če pogledam z drugega zornega kota..me verjetno res nekaj muči v sebi..še sama n vem zakaj..ker do sedaj sem lahko to komot ignorirala..drgač sem pa bila vedno zadržana nekje v ozadju in imela zelo nizko samopodobo o sebi ..prihajam iz primorske..in je zato malo težje kar danes it u ljubljano..bom pa ukrepala čimprej..že danes bi našim rekla naj me peljejo..a imam občutek da ne bodo razumeli in me imeli za noro..zanima me če je to sploh ozdravljivo ali me bodo celo življenje preganjale te grozne misli?..kupila sem persen za pomoritev..nekaj časa pomaga ampak ni to to. vi jamljete kaka zdravila ali se sami borite s tem?..kaj pa vaše izkušnje s to boleznijo?..hodite h kakemu terapevtu?..

[Jinjo]

živjo! menim,da imaš strah pred spremembami,ker ne veš kaj te čaka. glede na to kar si napisala v zadnjih vrsticah. naj te ne bo strah, veseli se stvari, ki te čakajo,čeprav bodo včasih prišli tudi slabi dogodki. vedi,da nas vse kar se nam zgodi izpopolnjuje in nas naredi edinstvene.
glede sestrinih skrivnosti, ali imaš koga ki se mu lahko zaupaš? ponavadi se počutimo veliko bolje,če se nekomu zaupamo in dobimo še kakšen drug pogled na problem. če se sestra sama ne bo odločila za spremembo, ji tudi ti pri temu ne moreš pomagati. za korak v pravo smer sem mora odločiti sama.
ti pa poskrbi zase, da se boš ti dobro počutila. drži se!

[Arwen]

j..ker do sedaj sem lahko to komot ignorirala..

navidezno resda... a naša podzavest vse shranjuje..

[confusse_girl]

da vem da podzavest use shranjuje..zato pa me zdej to ubijaaa!!...drgač pa vem da če se komu izpoveš je boljše..samo ne vem..ker se to sestre tiče in je to njena zadeva..sama se je očitno odločila da bo to z alkoholom odpravljala..samo to ni rešitev!..drgač pa naj omenim še to..da zadnje čase sploh nimam apetita..in komaj čakam da grem zvečer spat, ko preneham razmišljati o vsem..a ima kdo kak predlog kako naj odmislim stvari?..imam se sicer za učit a se ne morem skoncentrirat...kej mi misli uhajajo..fant me sili naj se učim..sama pa vem da to trenutno ne morem..in spet me zgrablja panika..zdej ko to pišem..da bom znorelaaa...

[Baysha]

Pozdrav Confusse-girl

Nisem strokovnjak, niti se nisem nikol srečala s takimi mislimi, ker sem sama prebolela depro in ne tega kar prebolevaš ti... bom pa kaj malega napisala za spodbudo, ker vem kako je, ko si na dnu. Ko potrebuješ občutek, da nisi sam, da si razumljen ... predvsem pa lepo, tolažilno in vzpodbudno besedo. Glej, pršla si na pravi forum ... tle boš razumljena ... jaz se z lahkoto vživim vate in mi je jasno, da preživljaš pekel, ker kakršnokoli motnjo že preživljamo, vse nam povzroča te bedne občutke, za katere mislimo, da če se ne bodo nehali, jih ne bomo prenesli in vzdražli pod njihovim pritiskom. Povem pa ti ... vse se lahko premaga ... z vstrajanjem, podporo fanta, nas tle in kvalitetno strokovno pomočjo. Tudi ti boš spet splavla na svetlo ... naj ti bo važen končni cilj, potrudi se zanj in to življenje tle na zemlji, ki ti je bilo dano. No, pa dosti o tem ....


Za vsako motnjo, ki nas doleti, nekje tiči razlog, le poiskati ga je treba. Verjetno gre tud pri tebi za dolgoletne ponavljajoče se vzorce, ki so te izčrpavali , ti pa si jih posledično potlačevala, namesto, da bi jih spustila na prosto. Vse potlačene zadeve si predolgo zadrževala v sebi ... in tak gnoj se prej al slej izrazi na plano ... bodisi v obliki psihičnih težav, ali telesnih obolenj. Predolgo si tiščala v sebi, brez da bi se vsaj komu zaupala ... če prav sklepam s tvojega pisanja, se verejtn o svojih stiskah nisi kaj dosti pogovarjala z nikomer ... hkrati pa si nonstop hitela pomagati drugim ... to te je izčrpalo, vskega bi ... če hočemo dajat, moramo tud prejemat ... tud mi potrebujemo življenjsko hrano za našo dušo, brez tega ne gre v vekomaj. Pa verjetn si že kdaj slišala tisto ... ne moreš reševati "sveta", brez da bi predhodno rešila sebe ... še manj pa lahko rešuješ nekoga, ki noče bit rešen (s tem mislim predvsem tvojo sestro).

Jst sem se predvsem spodtaknila ob tole, tle zih stojijo določeni razlogi tvojim vsiljivim mislim:
- neurejeni odnosi doma ... oče alkoholik
- problematična sestra, ki se vrže v alkohol ... tvoja neuspešna želja po tem, da jo rešiš
- slaba samopodoba
- spremembe, ki jih doživljaš ... kot je rekla že Jinjo (študij, življenje s fantom)

Al pa preprosto nisi nikoli počela stvari, ki te res razveseljujejo, ker si imela toliko problemov z reševanjem drugih, prilagajanjem drugim itd. Tudi zase moramo poskrbeti ... znati moramo reči ne stvarem, ki nam pijejo energijo in jih ne maramo ...  početi torej moramo tisto, kar nam daje energijo in imamo radi. Tudi naše energije ni na pretek ... in ko se le ta izčrpa ... bum ... problemi.

Vsekakor ti priporočam strokovno pomoč, kjer ti bodo pomagali predelati stvari in najti vrok tvojim problemom ... ter ti posredno pomagali pri odpravi le teh.
Do takrat pa čim več sproščanja in čim manj izpostavljanja problemom ter ljudem, ki te izztirijo.

Meni osebno je zlo dobra vaja ta, kjer se osredotočimo samo na dihanje - tega sem se navadila na jogi. Sama jo sedaj,ko je lepo vreme izvajam kar zuni na sočku, ker poznam kraje, kjer ni nikogar. Vležem se al pa vsedem, zaprem oči in se posvetim pravilnemu dihanju ... dihanju s trenušne prepone navzgor in izdih v obrani smeri .... od nosne votline proti trebušni preponi .... ob tem človek pazi, da je izdih vsaj 1x daljši od vdiha. Eto, dobra vaja, ki ti ne da razmišljati o ničemer drugem.

Pri sproščanju bi pomoje pomagalo tudi:
- daljši sprehodi v naravo, kjer se poskušaš osredotočit na vse okrog tebe, kar posledično povzroči, da ne misliš na probleme ... torej vsak trenutek spremljaš vse okrog sebe ... temu se reče biti PRIZEMLJEN"... spremljaš torej sonce, živali, rastlinje, drevesa, itd.
- čim več pisanja ... kar te boli, muči oz. česar se bojiš ipd., zapiši v svoj dnevnik ... ko sem jst to počela, sem se ob pisanju zmer tolk jokala, da je šlo vse ven iz mene in sem se potem počutila olajšano (dnevnik lahko potem neseš pokazati tudi psihologu, psihoterapevtu, da bo imel vpogled v tvoje misli)
- lahko se stolčeš in skričiš v blazino oz. drevo nekje na samem v naravi
- pa najdi si kakega zaupnika, s katerim se boš lahko vse, ampak res vse pogovorila ... to je zlo zlo dobro zdravilo (bodisi fanta, kakega s foruma ali kakega prijatelja s privat lifa).


Eto, upam da boš tle našla vsaj kaj koristnega.


lp

[confusse_girl]

..hvala za tako lepo sporočilo..že nekaj lepih besed ti lahko polepša dan  ..drgač pa moram povedat, da sem se oglasila pri psihoterapevtki..na polikliniki..ampak mi ni dosti pomagala..ubistvu je mene spraševala kaj je z mano narobe..ne da bi mi ona povedala zakaj se tako počutm..sej je bla kul..se pa vidi da je lih začela delat, ker je res full mlada..prepisala mi je neke blage antidepresive..ZOLOFT..ki pa jih nisem začela jemati prav zaradi tega razloga..ker ubistvu ne ve kaj je z mano..in na koncu bom jemala zdravila, ki mi sploh ne bodo pomagala..ampak lahko celo poslabšala zadevo..dala pa mi je tudi spisek psihoterapevtu..tako da sem se odločila..da bom raje še kakega psihoterapevta obiskala..pa bom pol vidla..kaj mi bo povedu...drgač ima kdo izkušnje z jemanjem antidepresivov..prav teh ZOLOFT?...pomagajo?

lep pozdravček usem

[LUČKA]

take misli sem imela tudi jaz in zraven hude občutke krivde,zoloft pa so najboljsi za to motnjo,meni sicer niso ustrezali,ampak veliko večino ,ki jih poznam in imajo to motnjo jemljejo zoloft in to najvišje doze,na začetku je še malo slabše,nato pa je bolje,psihoterapija pa je za zraven,trenutno jih rabiš verjemi in niso noben bav bav,ampak si reci hvala bogu,da so in da boš ti ok,odločitev pa je tvoja,dr.Dernovškova pravi,da je to najbolj učinkovit  ADza to motnjo,ki pa je trdovratna,ampak ozdravljiva,ona pa ima največ takih primerov in izkušenj,pa vse dobro