Občutek ne/povezanosti

[Alina23]

Tudi sama ne čutim neke hude povezanosti z družino, tako kot je napisal Danijel. Bolj me na njih vežejo, vse dolžnosti in pričakovanja, ki jih imajo od mene. Mogoče malo več povezanosti s sestro, mamo, še najbolj z dedkom. Z očetom pa ne preveč... On ne spoštuje mene kot odrasle hčere, jaz pa ne njega kej preveč. Prav tako je z večino sorodnikov, razen nekaj izjem. Do drugih pa čutim samo obveznost, da grem kdaj pa kdaj k njim.
Našla sem "povezanost" z možem. Sej pride do nesoglasij, vendar kar dobro peljeva vse skupaj.
Prijatelji? Trenutno sem v obdobju, ko z nekaterimi ljudmi prekinjam stike, zaradi različnih razlogov.... Drugače sem pa spoznala nekaj ljudi, s katerimi se zaenkrat super ujamem.

Liber, ti pa glavo pokonci, kolikor sem te na hitro spoznala mi deluješ čist kul fant 

[dusica]

Alina23,

imava podobne "izkušnje", sicer pa sem je tudi meni nekaj pd nedavno zgodilo: ko sem nepričakovano ali kasneje bom spoznala ZAKAJ, izgubila friendico, sem sedaj dobila eno novo - drugo!  Ma kako je zanimivo življenje: eni pridejo, drugi gredo..prav tako!

Še vedno sem mnenja, da se vse zgodi z nekim razlogom..

                                                Dušica

[Roza]

Zdravo.
Moj vir nezadovoljstva je podoben: z nikomer se ne počutim ravno povezana. Najbolj pa me spravlja v obup to, da pridem iz službe tako utrujena, da sem samo še za v posteljo...sploh si ne predstavljam, da bi imela svoje otroke, kljub temu, da jih imam rada in da tudi cel dan delam z otroci. Utrujena sem od dela, vsak dan...izmozgana..mogoče se preveč predajam svoji službi.

Opazila sem tudi, da me zelo moti ta opravljivost. Vsak ve vse o vseh, sebe ne pogleda. Včasih me opravljivost ni tako motila-očitno je tudi meni zavrelo v glavi od vse žlehtnobe okoli mene-sploh ne vem od kje ljudem energija za kaj takega. Mene zanima samo to, kako si bom spočila, kaj bom počela popoldne, kako si bom organizirala dan, da sploh nimam časa razmišljat o drugih.

Nezadovoljna sem, ker sem dovolj stara,da bi imela svoj dom, družino, pa še vedno nimam redne službe- vse je tako nepredvidljivo-iz dneva v dan.
Vedno pravijo, da smo mladi leni-pa vse moje starejše sodelavke odhajajo iz službe prej kot jaz in imajo še enkrat višjo plačo kot jaz-in mladi smo leni?

Utuja me, da ima vedno  nekdo neka pričakovanja od mene...moraš priti na obisk, moraš to, moraš ono...a če prav razmislim od drugih nimam nič. Ko sem se preselila v nov dom ni bilo nikogar na obisk, od nikogar ne dobim nobenega darila-drugi pa to od mene neprestanoma pričakujejo. Včasih ko grem s kom na kavo se počutim-da govori samo druga oseba, da sploh ne pridem do besede.....in sem raje kar tiho.
In se čudim koliko imajo ljudje za povedat o sebi kako so super in oh in sploh...se mi sploh ne da poslušat.
LP

[Sofia-Del_Sati]

Draga roza!

Utrujena sem od dela, vsak dan...izmozgana..mogoče se preveč predajam svoji službi.

Tudi jaz! Mene utrudi anksioznost, saj moram v službi zbrati 150% energije, da lahko normalno funkcioniram in poleg tega še, kadar vodim pisarno. Ko so drugi v dolgih rokavih, sem jaz v kratkih, ker mi je vroče od živčnosti. Zato razumem kaj pomeni biti izmozgan in prideš domov s sliko postelje v zenicah! Na srečo imam kužko, ki me vedno spravi v dobro voljo in dodaten pogon, da greva ven in poskušam pozabiti na službo in hja, včasih nepovezanost tudi tam. Ampak kaj čmo. Poskušam se čim manj sekirat in delo perfektno opraviti!

Opazila sem tudi, da me zelo moti ta opravljivost. Vsak ve vse o vseh, sebe ne pogleda. Včasih me opravljivost ni tako motila-očitno je tudi meni zavrelo v glavi od vse žlehtnobe okoli mene-sploh ne vem od kje ljudem energija za kaj takega. Mene zanima samo to, kako si bom spočila, kaj bom počela popoldne, kako si bom organizirala dan, da sploh nimam časa razmišljat o drugih.

TUdi mene! In stalno poslušam opravljanje, čvek-čvek-čveeeek, a sami bi imeli veliko dela z lastnimi pragovi za spucat, da bi se kar kadilo. Jaz grem takrat kar ven iz pisarne, pod pretvezo, da grem na wc in to je to. Res mi ni apriori v službi se naslajat in opravljat; raje opravim delo, se s kom lepega pogovorim in sem srečna, da imam delo, službo, plačo. Vesela sem tudi daril v službi in občasno če prileti kakšna denarna nagrada 1x/leto ki ni bogve kako velika, ampak sem vesela da je. Lahko si pa misliš, kakšen je odziv drugih: a sam tok?, kok malo?, to ni nič vredno!!! a ne zavedajo se, da dokler ti služba izplačuje redno plačo in plača prispevke za soc.v., je to dandanes na žalost sreča, glede na to, da je neplačevanje obveznosti že skoraj slovenska praksa, dokler država ne bo udarila po mizi in ukrepala proti takšnim delodajalcem-izkoriščevalcem oz. novodobnim lastnikom sužnjev!

Nezadovoljna sem, ker sem dovolj stara,da bi imela svoj dom, družino, pa še vedno nimam redne službe- vse je tako nepredvidljivo-iz dneva v dan.
Vedno pravijo, da smo mladi leni-pa vse moje starejše sodelavke odhajajo iz službe prej kot jaz in imajo še enkrat višjo plačo kot jaz-in mladi smo leni?

Veš Roza, da nimaš redne službe nisi ti kriva, ampak naše gospodoarstvo in sistem zaposlovanja (vse na 1 leto ipd.). Dokler se trudiš, nimaš kej imeti slabe vesti! slabo vesti ima lahko tisti, ki se po jajcih praska in rjuje kako je vse zanič, kako ni del, ko pa slučajno vidi oglas za delo, raje cajtng uporabi za udarec muhe po zidu!!!
In vidiš................... ne oziraj se kaj drugi pravijo, ker itak "vse vejo", v bistvu pa nič ne vejo in kaj jih brigaš ti. sebe naj pogledajo in ocenjujejo. ti delaš in si pridna!!!!! to si zapomni!

lp sofie