Občutek ne/povezanosti

[Liber]

Ne vem zakaj potrebujem, pa zgleda da potrebujem, ta občutek globlje povezanosti z nekom (zakaj bi sicer zdajle pisal o tem a ne). Pa niti ne vem, če je to res globlja povezanost, al zadostuje povezanost, ki je zdaj ni.. Nič mi ne pomenijo površinski odnosi, kot kofetkanje s tako zvanimi prijatelji, niti obiski, kaj šele zabavanje ali žuranje.. pa družabni dogodki (o ježoš…) Ne bi vedu zakaj je temu tako.. Nekaj mi pomeni samo še globlje občutenje nekoga, ki zna čutit mene.

Recimo temu razumevanje brez besed  

Vse ostalo je bolj tako tako. V rangu dobrega obroka hrane, ko si za trenutek zadovoljen. Tudi vsi odnosi v družinskem krogu spadajo v ta rang površinskih odnosov. Čisto z nikomer se nisem in se ne čutim povezanega (v družini). Jih ne pogrešam, ne pokličem, grem včasih na obisk vseeno... kaj pa čem, če pa me imajo radi..


Globlje povezanosti pa je seveda premalo. Mislim, da je to moj glavni vir slabega počutja, nemotivacije, tesnobe .. So seveda tudi drugi razlogi, ziher. Ne znajdem se glih najbolje v lajfu, očitno (Sherlock moraš bit, da to pogruntaš ja). Seveda se tukaj postavi vprašanje. Ja kaj pa narediš, da bi to spremenil? In odgovor je seveda .. malo ali nič. (In potem grem js lepo v kot jokat, pa se vsaj malo spet zamislit)


Kljub temu,  obožujem občutek (oz idejo) enosti, kjer ne obstaja moje - tvoje, tako v ljubezni, prijateljstvu, kakor še širše v družbi. Ampak na žalost pa sem se nekako prepričal (oz so me prepričali vsi tisti, ki so vplivali name – starši, mediji, morda ti ki to bereš…), da tega ne bom dosegel (iz različnih razlogov) in se potem samo še poglabljam, ker ne vidim nekega smisla, ko mi je tisto kar si želim, nedosegljivo. Očitno si že tega ne želim dovolj, sicer bi to dosegel? Ne vem.. Eh ta zakon privlačnosti.. 


Eh pa ta družbena klima mi tud ne pomaga prav dost. Vse je itak instant in po istem receptu. Pa kaj čmo. Kapitalizm pač 


In kaj nardit? Poiskat par oseb, ki so na moji frekvenci. Ostalemu pa posvečat malo manj pozornosti. Pa ne razmišljat o strahovih. Bit pozitiven. Najt hobi. Pa vzpodbujat se -  rad se imet, pa take fore 



Kaj pa je tvoj vir slabega počutja, nemotivacije, tesnobe, depresije?


Liber 

[matejka]

Liber

Razumem te in to zelo dobro. Tudi jaz se tako pocutim, kot si sam opisal. Imam ljubeco druzino, prijatelje, ki me imajo radi, pa vendar ne cutim tiste povezanosti ki bi si zelela. Z mozem sem to povezanost cutila. In bil je cudovit obcutek. Tudi brez besed, brez dotikov sem cutila to globoko povezanost. Tudi skozi otrostvo sem jo cutila (povezanost) s starsi in z nekaterimi prijatelji. Zadnje case pa sem izgubila zaupanje v ljudi, ne znam vec zaupati in verjeti. Druzenje mi ne pomeni skoraj nic, kofetkanje s prijateli tudi ne. Edino kar mi res pomeni je moj sin. Zase vem da je vrok v mozu, njegovem nasilju, da sem izgbila obcutek povezanosti in ljubljenosti. Velikokrat sem bila zaradi svoje naivnosti izdana, poteptana. V zadnji sluzbi sem se zaradi ponizevanj moza nisem upala dokazat kaj znam. Upam da mi uspe da bom kdaj spet cutila da lahko ljubim in sem ljubljena, kajti to si vsak zasluzi.

Zakaj je pri tebi prislo do tega?

Vse dobro ti zelim!

[mojcika]

  Lep pozdravček obema....

Jaz sem enaka kakor vidva....potrebujem globoko povezanost z nekom, globoko razumevanje, čutit toplino, čutit nevsiljivost....nežnost in deliti z nekom vse kar lahko ampak še vedno brez omejevanja ali spreminjanja nekoga..... brez tega razumevanja in globine sploh ne zmorem z nekom....oz bolje povedano enostavno mi je odnos površinski in ni v njem takega užitka.....
Lepo je ko se z nekom odpreš in vzpostaviš tisto posebno vez....in takrat seveda zaupaš....
TO pa je tudi posledica slabih izkušenj in nezaupanja v ljudi...

No čeprav vama povem....saj en tujec vam lahko v trenutku podari tudi veliko lepega z malo prijaznosti....
Je pa res, da tudi jaz se raznežim in predam šele ko je odnos globok....in ima nek pomen...prijateljski ali s partnerjem ali sorodniki ali kakorkoli drugega.....
Zato se pa držim redkih ljudi, ki so mi podobni in mi podarijo več kakor množica, ki žal dandanes stremi bolj k zunanjosti....

Ma nismo vsi taki.....eden bolje kot nobedeeeeen......če verjame vate

Objem

Mojca
 

Ja LIber ko se odpreš si res nežna oseba.....in takrat srečen

[Juliette]

Liber, na nek način je to težko razložit in mogoče v grobem hitro zazveni kot kak newagerski lari fari, pa ne gre za to. Vprašala bi te, koliko povezanosti čutiš sam s sabo. Koliko se ti res čutiš? Si res upaš biti ti? Si res globoko iskren sam s sabo? Si v stiku s svojimi najglobjimi hotenji, čutenji, občutki? Kako poln se počutiš sam s sabo?
Veš na kaj ciljam s tem? Možno bi bilo, da svoj notranji odnos s sabo zrcališ v odnosih z drugimi. Jaz sem imela podobno situacijo in ko sem skozi terapijo prišla bližje k sebi (pa še zdaleč nisem tam - torej pri sebi  ), so se nakako "napolnili" tudi drugi ljudje in odnosi z njimi (jebenti, res zveni kot new-age čudež). Seveda ne vsi, a stiki se mi zdijo precej bolj iskreni in smiselni.
Samo toliko, v razmislek.

[Liber]

@Matejka ... pri meni ni prišlo do tega stanja v katerem sem zdaj, ker v drugačnem še nisem bil Ne spomnim se, da bi kdaj imel kakšen globlji odnos, s prijatelji sigurno ne. Mogoče edino v fazi zaljubljenosti se mi je zdelo, da je to to No več povezanosti zagotovo čutiš v tem "agregatnem" stanju 


@Mojčika ... hvala za besede. Oh ti prijazno in zabavno bitje 


@Juliette ... no tale new age thing ja   hm hm .. hkrati logično in nelogično. Ja to sigurno da svoj odnos zrcalim oz pričakujem od drugih. Saj v končni fazi je zrcaljenje čisto vse kar delamo, saj to je pač skozi filter naše osebnosti.. Pri meni je prej obratno .. Več "new age" knjig preberem bolj se oddaljujem od nekih vsakdanjih stikov oz so mi ti skozi nova spoznanja kvečjemu še bolj motorični - avtomatski - nagonski .. Zdaj kolk sem iskren sam s sabo pa res ne vem. kako pa to veš? Da delaš tisto kar te veseli, da poslušaš svojo dušo?   To mi res nikol ni blo jasno ...

.. sploh pa stavek .. imej se rad 

[Danijel85]

hm bolj k to berem pa bolj k hočem sam rožico napopat bolj hočem nekaj napisat

Če pogledam pri seb bi kot prvo sploh rad zvedu kaj je to "globja povezanost"? Ker očitno me tega nista naučila ali pa tudi sama nista bila poučena o tem. Tak da to bom še mogu odkriti pa bom pol lahko kej bolj pametnega povedu za enkrat pa same neumnosti

Kokr kol pogledam svoje življenje tudi jst nisem bil nikol posebej povezan s svojo družino al pa sem bil pa se tega enostavno ne spomnim in bi mogu še globje pogledati v zgodovino. Sam če začnem z fotrom z njim nisem bil nikakor povezan in tudi dvomim da kadar kol bom pa nej bi po odnosih bil to prvi odnos kjer bi se mogu čutiti sprejetega in mu posledično zaupati (če to pomeni globja povezanost?). Podobno je tudi v obratni smeri ker enostavno ne vem kaj on resnično čuti do mene in kok realno spoštuje mene kot osebo, ker s svojimi dosedanjim obnašanjem tega ni pokazal tak da se tudi po tej strani nekak ni blo možno naučiti tega. Tak da če je spoštovanje povezano z globjim odnosom potem ga z moje strani sigurno nima, vsaj v tem smislu da bi ga cenil kot človeka, spoštovanje kot oče ga ima ker je pač lastnik spermijev, kej več pa sigurno ne torej lahko tak odnos vzamem za površinski? Mami je pač mami je ene sama in ima zlo veliko spoštovanje z moje strani z njeje ne vem kok je veliko vendar verjamem v to da me spoštuje in da me ima rada vsaj dokazala je že velikokrat, čeprav se včasih pač ne strinjava sam to verjetno tudi spada zraven, je pa tudi res da mi verjetno ni znala pokazati kaj je to globja povezanost vsaj v tem smislu ne ker je pač mogu bit fotr vedno "glavni" v vsem in je bila zato manj izrazit vzor in sem manj naučil od nje vsaj kar se obnašanja tiče kar mi seveda zdej očita sam kaj ko je vse skup vseeno malo prepozno 22 let je vseeno imel večji vpliv na mene in na to da sem se naučil njegovih vzorcov obnašanja. Obstaja pa še sestra s katero pa tudi ne vem če bi lahko reku da imava nek skupni jezik enostavno je preveč podobna fotru in kar se obnašanja tiče je v tem smislu ne prenašam čeprav jo imam rad je pač moja sestra in tudi če je taka nebi dovolil da se ji kej zgodi. Tak da če sedaj berem to vse kar sem napisal ni čudno da imajo ženske z moje strani veliko večje spoštovanje kot recimo moški, pa čeprav jim po vrsti pripadam se bom vseeno veliko raje postavil na njihovo stran in v bran kot pa na moško in pol tudi ni čudno da imam raje žensko družbo kot pa moško sploh v tem smislu kar se iskanja tiče veliko lažje sem prijatelj z žensko kot pa z moškim, moške družbe enostavno ne maram in je niti ne pogrešam enostavno se mi zdi da ženske bolje razumem je pa res da tudi v teh odnosih ni velike povezanosti in ne nisem gey, sam enostavno se mi je ob takem vzoru povsej verjetnosti zagravžala moška populacija
Sej vem zgrešu bistvo liber k si napisal da ne veš kaj pomeni imeti se rad enostavno imaš se rad tako kot recimo tisto punco ko si bil zaljubljen v njo... takrat si hotel verjetno vse narediti za njo in ti ni bilo mar kake ovire se ti postavljajo pod noge... prenesi to v samega sebi najdi svoj veliki jaz in si pusti zaživeti tako da te ovire ne bodo ovirale in boš zaživel bogato in polno življenje kjer boš zmožen narediti vse tako kot bi naredil vse za svojo drago v času zaljubljenosti vendar to narediš za sebe! Vsaj v teoriji v praksi je to sicer malo težje narediti vendar in tudi meni ni jasno kako to dosečt sam očitno se to da. Sam mene pa še zraven zanima če se ljubiš samega sebe kak pol rešiš probleme s spolnostjo če drugi ne ljubijo tebe? Oz. takrat k ti vsaka reče joj kok boš ti enkrat osrečil eno zraven pa še doda sej midva sva pa itak samo prijatelja... a pol lahko rečeš zakaj bi jo pa jst osreču nej osreči sama sebe sej je sama sebi zadostna tako kot sem jst sam sebi v tem da se ljubim? Vesel napad na mene in srečno aja pa še obljubljeno 
LPD

[dusica]

Liber,

zelo lepo napisano in v določenih stavkih sem se našla, sicer

Nekaj mi pomeni samo še globlje občutenje nekoga, ki zna čutit mene.

si kot jaz (tako sklepam!?  ) občutljiva, sočutna in morda romantična oseba, ki hrepeni po takšni bližini osebe, ki te bo razumela v vseh "pogledih", oziroma, ki bo videla v tvojo dušo in prebrala v trenutku, kaj rabiš, iščeš, potrebuješ, si želiš, da bi bila vedno eno...no, nekako tako!

Jaz si tega želim od svojega partnerja, pa ne vem, če bom kdaj to dočakala, ker sva si preveč različna.. , po drugi strani pa "hrepenim" po temu, da bi, ne le spoznala sotrpine (tudi tebe!) ali se tudi z njimi družila in delila delček svojega življenja preko čaja, sprehodov, poležavanja ob morju, gledanju skupnih dvd filmov ali dokumentarcev in seveda..zaupanju težav, ki nas obojestransko bremenijo...Ja, to je zame tudi oblika ljubezni človeka do sočloveka, ki pa..na žalost, iz dneva v dan izginja... ..no, vsaj relativno gledano, ni še zdaleč pd tisti ljubezni, ki je prevladovala v družbi v 19. ali 20. stoletju!


                                      Dušica

[Liber]

@ Dani ... ja saj. Kaj je sploh to globlja povezanost niti jaz ne vem, ker je ni. Se bo treba zadovoljit z povezanostjo za "začetek" zgleda 

Tud js mal krivim starše, ki so .. hmm kakršni pač so bli oz so. Nekako na distanci in userjeni temu, da svojim otrokom zagotovijo materialno osnovo v mladosti, kot je streha nad glavo, šolske potrebščine, hrana in obleka... Skratka .. "vse kar rabi otrok" Nekako v stilu Bilbi in njenih vijolic:

Hvala za vijolice, torbe, čevlje, vrtnice, vse parfume, ogrlice.
Kaj pa tvoje srce? Kaj pa tvoje ime?
 


@Dušica

si kot jaz (tako sklepam!?  ) občutljiva, sočutna in morda romantična oseba, ki hrepeni po takšni bližini osebe, ki te bo razumela v vseh "pogledih", oziroma, ki bo videla v tvojo dušo in prebrala v trenutku, kaj rabiš, iščeš, potrebuješ, si želiš, da bi bila vedno eno...no, nekako tako!

ja 

po drugi strani pa "hrepenim" po temu, da bi, ne le spoznala sotrpine (tudi tebe!) ali se tudi z njimi družila in delila delček svojega življenja preko čaja, sprehodov, poležavanja ob morju, gledanju skupnih dvd filmov ali dokumentarcev in seveda..zaupanju težav, ki nas obojestransko bremenijo...Ja, to je zame tudi oblika ljubezni človeka do sočloveka, ki pa..na žalost, iz dneva v dan izginja... ..no, vsaj relativno gledano, ni še zdaleč pd tisti ljubezni, ki je prevladovala v družbi v 19. ali 20. stoletju!

Je tudi v tem čar seveda. Ampak mislim, da šele ko imaš nekaj oseb ki so ti zelo blizu. Se pravi ali zares dobre prijatelje, oz bolje rečeno take, ki ustrezajo tvoji duši, ali pa tako povezanost v ljubezni. Skratka, da se ne čutiš samega. Brez tega mi bežni, občasni stiki ne pomenjo prav dosti. Mogoče sem se malo nerodno izrazil. Mi pomenijo tudi manj povezani stiki nekaj, a mi samo to ne zadostuje. Sicer pa se vedno znova vračamo k temu, da če si nekaj želiš - za  to nekaj narediš... Edin k se ne čutim sposobnega kj nardit zdele 

[dusica]

Liber,

Edin k se ne čutim sposobnega kj nardit zdele  unsure

Kako da ne? Že, če si odprl to tematiko, si tvoje  to želi (zavedno ali nezavedno), zato v akcijo!!

Za začetek: vabljen si na Obalo, kjer imaš mene, ki te bom vesela.. Potem pa so še ostali,.kar se tiče veze z žensko/partnerico pa je na netu veliko "www" za spoznavanje sorodne duše...


                             Dušica

[matheu__]

Pa niti ne vem, če je to res globlja povezanost, al zadostuje povezanost, ki je zdaj ni.. Nič mi ne pomenijo površinski odnosi /.../

Ne bi vedu zakaj je temu tako.. Nekaj mi pomeni samo še globlje občutenje nekoga, ki zna čutit mene.

Teoretično/praktično folk nikol ne bo vedu kaj si. Prepoznal te bo po poklicu, preferencah, interesih, karakternih značilnostih, itd...sam verjetno ne iščeš tega, ne? Ti iščeš globljo povezanost. Ta je pa žal omejena samo nate. Kruta solipsistična realnost pravi, da nihče ne vidi zadev tko kot ti in jih nikol ne bo. Bummer, ne? 
Tko da je bolje iskat nek pristen stik s samim sabo. Spoznaj sebe je pisalo na atenski akademiji 

Recimo temu razumevanje brez besed Smiley 

Razumevanje brez besed je neki kar si dva zaljubljenca mislita, da se dogaja, medtem ko tip razmišlja o riti in joških, punca pa o romantični večerji.   

Po drugi strani je Razumevanje brez besed neki kar lohk mata dva zakonca po 30-40 letih zakona. Ampak da sta prišla do tega, sta šla glih skoz vse sranje in nesporazume kot ostali.

Ergo razumevanje brez besed loh dosežeš na dva načina: da si z nekom dost časa al pa da se zaljubiš in maš filing da se štekaš (čeprav pojma nimaš). Pri tem drugem so besede prepotrebne in dostikrat jih je premal in vse skupi propade. In to glih zato: glej zgornji sestavek o ritih in joškah.

Globlje povezanosti pa je seveda premalo. Mislim, da je to moj glavni vir slabega počutja, nemotivacije, tesnobe ..

Ne. Narobe sklepaš. Nemotivacija, slabo počutje je prej težava k jo maš sam s sabo. Nima veze zdej tle tretja oseba, za katero misliš da ti bo obrnila življenje na glavo in boš hepipepi sam zato ker, jo maš.
Think again, dude!

Kljub temu,  obožujem občutek (oz idejo) enosti, kjer ne obstaja moje - tvoje, tako v ljubezni, prijateljstvu, kakor še širše v družbi. Ampak na žalost pa sem se nekako prepričal (oz so me prepričali vsi tisti, ki so vplivali name – starši, mediji, morda ti ki to bereš…), da tega ne bom dosegel

Občutek enosti je BS. En in enoten z vsem si bil mogoče kot 6-mesečnik, ki se še ne prepozna kot posameznik. Čim si neki, postanek eden izmed; iztrgan iz vsega.Psihoanalitiki pravijo, da je edini približek temu klimaks pri seksu in EP košarke. Mal ga serjejo, sam so pa naši! 

have fun

[Juliette]

Bravo, matheu_!  Na svoj ciničen in humoren način si natanko ujel tudi moje mnenje na to tematiko. Se strinjam o čisto vsem.

Razumevanje brez besed je neki kar si dva zaljubljenca mislita, da se dogaja, medtem ko tip razmišlja o riti in joških, punca pa o romantični večerji.   

,  , ,
... in žal tud to drži... (celo kot romantična bjonda to priznam).

[urssska]

Liber, jz štekam željo po tem, da bi te nekdo zares poznal in sprejemal v celoti, ampak v resnici to ni nekaj, kar bi si bilo dobro želeti, tudi če bi bilo praktično izvedljivo (se tudi strinjam z Matheujem tle). Celovita preteklost vsakega od nas bi 100% šokirala vsakogar, poleg tega pa so tudi razlike tiste, ki nas vlečejo skupaj in nas delajo komplementarne. Nihče noče zares vedeti VSEGA, o sebi ali o drugih, verjemi, čeprav je to lep romantičen ideal. In tudi res je, kar je bilo rečeno, namreč da nobena druga oseba ne more poservisirat naših občutkov osamljenosti, neustreznosti ali splošnega nezadovoljstva z družbeno klimo, to lahko narediš samo sam.

[Liber]

Eh, kakorkoli .. sej je res brezveze nekaj posploševat, ker tko al tko vsak razmišlja po svoje. Če pač eni razmišljajo samo o joških in drugi o romantični večerji, pač naj. Ne rabi pa nekdo trdit to kot dejstvo, da vsi o tem...

Jaz sem želel povedat, da mi neki odnosi, kjer se ne povežem dost, brezvezni, prazni, še v depro me spravljajo. Pa to ne leti samo na partnersko zvezo. Tudi nikjer ne piše, da moraš o nekumu vedet VSE.

Sploh ne. Glih to je keč, da ti je vseeno ali veš ali ne. Pa koga briga preteklost? Saj ime vse pove. Pač sprejmeš nekoga kot je. V bistvu hočem met prijatelje, ki jih imam rad, ne pa zarad nekih skupnih hobijev. To je najbrž vse.

[Sofia-Del_Sati]

Eh, kakorkoli .. sej je res brezveze nekaj posploševat, ker tko al tko vsak razmišlja po svoje. Če pač eni razmišljajo samo o joških in drugi o romantični večerji, pač naj. Ne rabi pa nekdo trdit to kot dejstvo, da vsi o tem...

Jaz sem želel povedat, da mi neki odnosi, kjer se ne povežem dost, brezvezni, prazni, še v depro me spravljajo. Pa to ne leti samo na partnersko zvezo. Tudi nikjer ne piše, da moraš o nekumu vedet VSE.

Sploh ne. Glih to je keč, da ti je vseeno ali veš ali ne. Pa koga briga preteklost? Saj ime vse pove. Pač sprejmeš nekoga kot je. V bistvu hočem met prijatelje, ki jih imam rad, ne pa zarad nekih skupnih hobijev. To je najbrž vse.

liberčk, z vsem se strinjam kar si napisal!!!! 

[Slavka]

Liber, zavedaj se, da si super fant...duhovit, zabaven, morda malce sramežljiv, kar je meni osebno zelo simpatično in jaz sem vesela, da sva se spoznala tudi v živo. 

Povezanost pride, slej ko prej...ko se odgrne neka zavesa v našem življenju, ki nam je prej zagrinjala določena čustva, ko se nismo upali ali pa nismo znali priti do tistega "nekaj" ali "nekoga", ki bi v nas prebudil povezanost.

Vsekakor imaš potencial 

[Liber]

Hvala Sofie in Slavka 

Ja prit je treba samo do nekaj pravih oseb in to je to.

[Slavka]

Ja prit je treba samo do nekaj pravih oseb in to je to.

  točno...to je vsa umetnost. 

[Sofia-Del_Sati]

Hvala Sofie in Slavka 

Ja prit je treba samo do nekaj pravih oseb in to je to.

prave osebe te cenijo in so s tabo povezane!!!!

čeprav te še nisem videla v živo, verjamem pa, da enkrat bom, vidim, da si super dečko in super fant!!!! pa ne pravim kar tako - mam že svoje razloge zakaj tako!

t.

[matheu__]

Hvala Sofie in Slavka 

Ja prit je treba samo do nekaj pravih oseb in to je to.

prave osebe te cenijo in so s tabo povezane!!!!

čeprav te še nisem videla v živo, verjamem pa, da enkrat bom, vidim, da si super dečko in super fant!!!! pa ne pravim kar tako - mam že svoje razloge zakaj tako!

t.

Zgleda Liber, da teh težav v kratkem ne bo več - sofie ma neke resne namene s tabo  No, čez ene pol leta, ko bo globoka povezanost popustila, pa še enkrat preberi moj post. 

[Liber]

Zgleda Liber, da teh težav v kratkem ne bo več - sofie ma neke resne namene s tabo  No, čez ene pol leta, ko bo globoka povezanost popustila, pa še enkrat preberi moj post. 

Matheu .. pejt ti svoj basket gledat pa spit tisto pivo