Strah samomora

[toja]

Atomsi, življenje je kruto in nepredvidljivo...

Vem, da ti je hudo, da se počutiš prizadeto, glede izgube, vendar pa ti zelo lepo
rešuješ tvojo situacijo  
Veliko se trenutno dogaja in tvoje misli so preveč obremenjene,
v tebi je ogromno strahu in pričakovanja glede tvojega prijatelja, veliko je o tem
govora in od tod tudi panični, ker si ves čas pod napetostjo, poskušaj se
sproščat...tudi sanje so iz istega razloga...

Danes pa vzami kakšno pomirjevalo, če ga imaš...ti bo lažje...

Jutri pa ti želim uspešen pogovor....

[majč]

a niso to bolj neke vsiljivke?

kako pa je sedaj? a zdravila to odpravijo? jaz sem v času po psihozi vztrajno jemala zdravila, ker sem se bala, da bi se blodnje in vse tisto psihotično doživljanje povrnilo, veliko pa sem tudi delala na sebi, pisala, usmerjala svoje misli, pa molila in zaupala, da bo Un tam gor ob meni. molitev me neverjetno pomirja, ker nekako ohranjam stik z Bogom, če ne drugega res v molitvi in čutim tozadevno eno veliko zaupanje. Morda se tu ob zdravilih da velko naresti še z avtosugestijo in samopomirjanjem, prigvarjanjem samemu sebi, predvsem to, da se človek res nauči samega sebe pomiriti.

Drugače pa atomsi11, ne boj se, najbrž gre preprosto za kmijo, ki se jo da uravnavati malo s pomočjo zdravil tudi in je pač prišlo do napačne predelave informacij. Pomembno je, da ob vsem dogajanju uspeš, znaš in zmoreš ohraniti nekaj zdravega razuma, da si do zadeve kritična. Zdravila pa res v takih trenutkih lahko zelo pomagajo.

Drži se!

Maja

[dusica]

Atomsi,

jaz bi te tudi rada objela in istočasno napisala, da nisi sama..imaš nas in še kakšno obliko podpore kot je psihoterapija, sicer pa..tu priporočam VEDENJSKO KOGNITIVNO TERAPIJO, kljer je prav poudarek na spreminjanju miselnih vzorcev in posledično obnašanja, ravnanja in še kaj..poskusi!

                                           Dušica