Ko se življenje končno umiri...

[Sofia-Del_Sati]

Tukaj bom odprla temo, za zadeve, ko je že čas, da gre življenjska krivulja gor!

Zaenkrat imam končno (spet ta beseda; se ponavljam vem) pravo kombinacijo zdravil, da se je duševnost stabilizirala in so začele poganjati regratove lučke  . Joke!

Prvo sem uredila odnose v službi oz. jaz sama do vsega ostalega. Ko sem sprejela dejstvo, da lahko sebe spremenim, se je začelo obračati na bolje. Vem, da zgleda izi in da se sliši enostavno.... pa le ni tako! Prekleto hitro začnemo delati napake in ustvarjamo kroge ter vozlje v našem življenju. Ljudi ne moreš spremeniti. In jih tudi nimam pravice. Lahko pa spremenim sebe. In sem. Ne sekiram se več za stvari, na katere ne morem vplivati (vem, tudi to se sliši logiš, pa vendar delamo tudi tukaj napake, in to konstantno), na tiste, ki lahko vplivam, se potrudim maksimalno in prosim tudi Višjo silo za pomoč/nasvet/namig, kadar sem v precepu! V ljudeh gledam samo dobre lastnosti - sicer to sem že prej spontano delala, zelo hitro pa me je zaneslo v temne vode pri ljudeh, se pravi, sem videla samo slabo in se živcirala za brezveze. Zdaj vidim dobro, v tistih, ko pa vidim drobtinco dobrega, pa sem samo hvaležna, da nisem v njegovi koži. Kajti to je že zanj najhujša kazen.

Življenje poskušam zajemati z žlico in ne z zobotrebcem!!! Na srečo imam s pomočjo zdravil spet prebujene občutke in z veeeeliko šeflo zajemam naravne lepote, optimizem in srečo. Vesela sem za občutke, kajti grozljivo je, ko svet dojemaš kot steklena vaza; vode ni, roža ovenela, mrzlina in hlad čustev. Prekleto dobro pa vidiš slabo in temo in črnino in ........ bljak!!! Še clo vse te temne stvari vidiš večje kot so zaradi stekla -> leče!

Neizmerno sem hvaležna nekomu/nečemu, da se nisem ubila. Danes si ne želim smrti, ampak želim živeti. Smrt dojemam kot naravni proces in se je ne bojim. Vem, da po smrti ni konec. Nekaj je. Vse na tem svetu ima nek pomen. Čisto vse. Od bubemare do satelita. Ali pa gore, če hočete primerjavo zemljinih elementov.

Včeraj sem krpala odnose - kajti zdaj sem spet za 2 meseca poniknila, in mi ni bilo za nič. Zato sem se dobila s kolegico#1, kjer sva prečvekali 4 ure, ki so minile kot 5 mintu. Kužka je šla z mano seveda. Tako lepo smo se imele. Je rekla prijateljica, če me lahko objame (glede na to, da so zame človeški dotiki tabu, da se ne maram objemati, niti božati, skoraj nič, saj je zame človeški dotik pomenil večji del kot nasilje), sem ji rekla, da me lahko objame in ko sem se že hotla fliknt k njej v objem, me je varnostni pas zahakljal. Potem sem se odpela in sva se objeli. Ful mi je bilo lepo....namreč, ta človeški dotik, ta čudež, ki ga lahko človek da človeku. Pomenilo mi je ful. Počutila sem se človek(ško)! Hvala ti, G.

Nato se dobim še z dvema prijateljicama#2,#3. Spet smo se tako super imele, in z #2 sva bili že od nekdaj na istem glede objemanj --->  ! Pa sva se samo potrepljali po ramenih, kot dva znanca z največjo vljudnostno frazo, in ne kot pravi best prijateljici (ona je prva, ki sem ji vse zaupala v vezi z mano danes). Dobila sem preblisk, da bi jo rada objela, in nakar ona reče na glas, da bi me rada objela. Spet!  Seveda sem rekla, da lahko, nakar sva se objeli, še tretjo smo povabili, potem je še kužka prišla, in kak mimoidoči si je zihr mislil, da smo ekstazi užile Tok sm bla hepi, zarad 2-eh objemov, ki so se mi zgodili v enem samem dnevu, da to ni res. Hvala tudi vama I in I.

Že res, da sem do živali prijazna, vendar prevečkrat sem slišala, da zakaj nisem tudi do ljudi? Žal,... ljudje so me prizadeli. Ampak tudi tolažili. Bodrili. Zakaj sem spet gledala samo slabo?! Same slabe izkušnje? Kaj pa dobre? Ti, ti, Sofie

Za konec, pa še mobi z bivšim, kateri je on mene nasmejal, jst njega..... in dan je bil popoln! Kot današnji dan. In dan pred temi dnevi. Jutrišnji dan bo prav tako ok, saj je od mene odvisno, kakšen bo dan. Nasploh so mi dnevi ratali popolni od 1.8.2011 ko sem dobila pravo terapijo. In dnevi bodo popolni. Ne v doživetju česa ampak zgolj in samo.... zaradi podarjenega dneva in da ga lahko živim!

Lp Sofie 

[tiranozaver]

Za zjokat lepo napisano

Se strinjam, da ti je res končno ratalo najti pravo pot. Čestitam!

[Suzy]

Sofi zelo lepo napisano,...naj ti bodo dnevi še naprej popolni,...objem

[matejka]

sofia bravo...
Hepi sem zate fulll

[toja]

Sofija, kjer je volja, je pot in ti si jo našla...

[marina]

Tako sem vesela zate, sofi.
Razlika je brati tvoje poste od par mesecev in sedaj!!!

Jaz sem sedaj v takem kot si bila ti pred par meseci in si želim da tudi zame posije sonček

[Sofia-Del_Sati]

hvala bejbe!!!

marina.... midve sva mal z zamikom; ko sm jst ok, si ti down, ko si ti že rodila, bom jst na tej poti že kmal al kaj? 
marina, sj bo, boš vidla. je težko, včasih preklet težko, in včasih 3x preklet težko - ampak potem pa že mora 1x iti na bolje, mar ne? Sj tud Zemlja je svetlo plava in ni črna, madona!!! 

men je ful pomagal forum, tako s tolažbo kot nasveti. če ga ne bi bilo, tud sofie ne bi blo 

gremo naprej.... jst mam še kr dost dela sama s sabo; zdj sm se komi odlimala od asfalta,... 

lp sofie 

[Slavka]

Sofie ....in naj traja in traja in traja....a če pride spet kdaj slabo počutje in temne misli, naj ti bo ta tvoj post vodilo, da zmoreš, da se DA, da za vsakim dežjem posije sonce...Večkrat ga preberi 

[Sofia-Del_Sati]

Danes mi misli lete nekam v drugo smer.... ne k depresiji ali anksi.... deloma že ampak v čist drugem kontekstu,....

.... ki je imeti otroka dandanes;

1. Prvo, kar bi rada izpostavila je to, da se bojim, da ne bi mogla imeti otrok. Odkar sem začela s spolnim odnosom, to je leta 2000, pa do danes, nisem niti enkrat zanosila. Še posebno takrat ne, ko sva s fantom načrtovala otroka, in sva res bolj "delala-na-tem", kot sex iz čustev . In, ja, kaj če sem neplodna? Kajti moj en bivši ima že otroka z drugo, drugi bivši pa je že oplodil partnerico, ko sta bila skupaj, preden sta končala in sva se našla midva.
Jst pa niente. Avtomat brez vsebine!

2. Od 24. leta dalje sem si zelo želela otroka. Danes niti ne več toliko. Pa ne zaradi tega, ker imam trenutno sama s sabo velik dela, to bom že pospravila ta kaos, samo, ko vidim, kam drvi ta svet, da je moralnost že skoraj tabu, nasilje pa skoraj normalno, je nekaj hudo narobe z družbo. In v takšnem svetu naj živi moj otrok?  Mogoče se bo ravno zaradi vsega tega preveč nasutega dreka moralo nekaj fjst spremeniti, ker drugače ne bomo preživeli. Preveč je te negativne energije, preveč sovraštva, vojn, nesreče, obupa.... depresija pohopsa že vsakega tretjega, kmalu bo vsak drugi pohopsan, več je duševnih bolnikov, saj so duše iztrošene, te grdobije ne pijejo samo naše pozitive pač pa tudi naše duše. Ma se mi zdi, da mi mamila niso tako grozna glede otrok, kot pa pomanjkanja morale zdravih ljudi. K drogam se zatečemo, ker iščemo neko vzpodbudo in družbo, kamor boš pripadal, pa čeprav so to đankiji, ipd. Katera droga pa pomaga, proti bolani družbi? Ljubezen?! Sam kaj, ko jo primanjkuje. Ljubezen družbi primanjkuje kot voda v Afriki ljudem - kmalu bomo taki kot sudanci; izstradani ljubezni, sočutja, človečnosti! Vendar, je v Afriki več človečnosti med ljudmi (pa ne mislim na divje lovce in kakšne kolonialce) kot v razvitem svetu. Kaj pa je "razvit"? Kje? Na katerih področjih razvita država? Razvit ali prepreden od slabega?

Torej, kako preživite tisti, ki že imate otroke, tisti, ki ste na tej poti, da otrok pride na svet, in tisti, ki nismo še na tej poti, ampak samo v mislih? 
Mene je kar groza, res.

Lp Sofie 

[kinto]

Go sofie! Hi hi antidepresants rocks

[Sofia-Del_Sati]

Go sofie! Hi hi antidepresants rocks

He he - hvala!

-------------------------
-------------------------------

Drgač pa, danes, ko sem pisala podporo prijatelju, sem podzavestno napisala en lep stavek, katero globino vsebine sem spoznala šele kasneje, kaj sem pravzaprav napisala - in bila vesela nase:

če se nočeš boriti, morava počakati, ko bo želja. ker drgač je nonsense, da ti kej lajnam o lajfu. Vem, kako je, ko ti ni zanj. Vem pa tudi kako je, ko ti je zanj - tko kot men danes! in to je lep občutek. in uživam ga zgolj zato, ker sem se odločila dati prednost življenju, meni in lepšem bivanju, katere mi občasno kvarijo temne zadeve; ampak sj bo!

no, morbid pa je še kej upanja zame 

Lp Sofie 

[pipi :D]

zofi  .. zelo me veseli, da se ti je stanje stabiliziralo...sedaj pa ne odnehat z zdravili, ko se boš dobro počutila, a velja.....zdaj je na vrsti psihoterapija

go zofi go

[Sofia-Del_Sati]

hvala pipi draga....

...... veš, ne vem ampak mam filing, da bereš moje misli ----> ravno danes sem razmišljala, da sem ful dobr že skoraj en mesec, da mi je lepo, da uživam lajf, sonček je, če ga ni je v moji duši, da bi kar opustila ad in zihr bo okej.

sj meče me ne v onostranstvo ali kej podobnega.... Sam zdi se mi vse okej.

[pipi :D]

o kako dobro vem...in kolikokrat sem to naredila in potem se je vse vrnilo.... ne zofi...ne odnehat z zdravili ..ne ponavljaj moje napake....jaz jih jem sedaj že skoraj dve leti s tem da sem vmes že poskušala opustiti a še ni šlo....sedaj sem sklenila da sem do novega leta na 10 mg cipralexa...potem pa bom videla kako naprej...sedaj sem sprejela dejstvo, da obstaja možnost da jih bom papcala celo življenje....bomo videli je rekel slep 

zofi lep dan ti želim in ne pozabi nase, če je v službi stresno je treba popldan najti nekaj kar te sprosti, da se stvari izenačijo

[Juliette]

ravno danes sem razmišljala, da sem ful dobr že skoraj en mesec, da mi je lepo, da uživam lajf, sonček je, če ga ni je v moji duši, da bi kar opustila ad in zihr bo okej.

Sofie,  , upam, da se hecaš...
Poglej, saj praviš, da so te AD in AP rešili, zdaj pa moraš njihov blagodejen učinek prejemati toliko časa, kot je za zdravljenje predvideno in začet opuščat, ko to določi psihjater. Našla si dobro psihjatrinjo, zaupaš ji, zato naj ona odloči, ker je za to usposobljena, prav?
Če boš spet padla v skušnjavo, si preberi kak svoj post, ki si ga napisala dober mesec nazaj, pa premisli, če bi rada spet padla v to ...
Kaj te sploh moti zdaj pri jemanju?
Drži se in uživaj še naprej v lepih dneh ...

[Sofia-Del_Sati]

bejbe.... ad bom jedla dokler bo treba in zaenkrat sva zmenjene s psih. do 2/2012.

Me pa mori druga zadeva in sicer, od včeraj zvečer sem tako na tleh (pa ne vem zakaj), tako me mori življenje (pa ne vem zakaj), težko mi je v duši, zjokala bi se, tresem se, najraje bi se ubila (pa ne vem bemtiš z*a*k*a*j)!

Zlo mi je hudo!

[matheu__]

bejbe.... ad bom jedla dokler bo treba in zaenkrat sva zmenjene s psih. do 2/2012.

Me pa mori druga zadeva in sicer, od včeraj zvečer sem tako na tleh (pa ne vem zakaj), tako me mori življenje (pa ne vem zakaj), težko mi je v duši, zjokala bi se, tresem se, najraje bi se ubila (pa ne vem bemtiš z*a*k*a*j)!

Zlo mi je hudo!

http://www.drugs.com/sfx/zyprexa-side-effects.html

[toja]

Sofija, saj veš da so nihanja tu prisotna...morda si pa bila le malo preveč aktivna,
bolje bo...ti se samo spočij...pojdi malo na sprehod...pa bo vse spet OK...

[Sofia-Del_Sati]

bejbe.... ad bom jedla dokler bo treba in zaenkrat sva zmenjene s psih. do 2/2012.

Me pa mori druga zadeva in sicer, od včeraj zvečer sem tako na tleh (pa ne vem zakaj), tako me mori življenje (pa ne vem zakaj), težko mi je v duši, zjokala bi se, tresem se, najraje bi se ubila (pa ne vem bemtiš z*a*k*a*j)!

Zlo mi je hudo!

http://www.drugs.com/sfx/zyprexa-side-effects.html

matheu__ trenutno nisem sposobna v angl. brat - nekaj sem ne pa vsega. povej mi bistvo prosim (vem da govoroi o str.uč.,pa o zyprexu/zoloftu oz. atipični ap...)

-------

toja... brez besed sem kot da ti rečem lahko sam hvala,ker me opaziš

[kinto]

Sofia, saj verjetno veš, da lahko jemanje ap-jev povzroči depresijo?