PANIČNA MOTNJA - ISKRENO PROSIM ZA NASVETE

[777]

Pozdravljeni


Vidim, da nisem osamljen primer s tovrstnimi težavami. Nikar ne razumite narobe, a me to dejstvo malo tolaži, saj vem, da mi boste lahko svetovali s koristnimi nasveti.
Stara sem 27 let. Pred slabim mesecem dni so se pričele nepojasnjene težave. Kar na lepem mi je pričelo nenormalno hitro utripati srce, spreletela me je slabost in znoj, postalo mi je vroče, spet naslednji trenutek me je zeblo, nepojasnjeno treslo noge oziroma kasneje celo telo, občutek kot, da me kdo s pestmi stiska za grlo, občutek dušenja in seveda s tem je prišel nenormalen strah, da bom kar umrla, kar se mi zdi, da  opisane znake le samo poveča. V notranjosti pa občutim nenormlno tesnobo. Ko simptomi izginejo se pojavi nepojasnjen jok, solze kar tečejo, postanem izredno žalostna. In tako so se vsi opisani znaki pričeli pojavljati vsaki dan, bistvo dva do tri krat dnevno    Drama se vedno začne s prehitrim bitjem srca

S fantom sva seveda letos načrtovala dopustovanje na morju in sicer sredi julija. Odkrito povedano, sem se dopusta letos nenormalno bala, bistvo me je bilo zelo strah oditi na pot. A seveda, odšla sva. Načrtovala sva 10 dni letovanja na Hrvaškem, kjer sva imela plačan hotel. Vendar so se moji zgoraj opisani simptomi samo še stopnjevali. Vsaki dan sem iskala zdravniško pomoč, zaradi prehitrega bitja srca in slabosti, tam so me polnili z raznimi infuzijami in redno snemali EKG. Moj EKG je bil vedno ok, bistvo sem sedaj že prepričana, da z mojim srcem ni nič narobe. Peti dan letovanja sem dobila menda najmočnejši napad do zdaj. Vedno pa me ob tem spremlja strah, da bom kar umrla. Sprva so me oskrbeli na manjši privatni kliniki (EKG, infuzija, pomirjevalo), kjer sem klonila vsem mukam in fanta prosila naj v tem času spakira vse stvari, saj sem si želela le še domov, kjub temu, da je minilo šele polovico dopusta. Zelo me je bilo strah. Tako so me napotili v Split, kjer so me dodatno pregledali in nato sva s fantom odpeljala za Slovenijo. Ne morem vam povedati, kakšen strah sem nosila v sebi pred vožnjo domov. Ves čas sem imela v glavi, kaj bo če se podoben napad zgodi na poti domov. Iz tega razloga so me v Splitu nappolnili s pomirjevali, katera pa sraha niso odgnala. Še kar sem se tresla in blodla o tem kako bom na poti domov umrla. Bilo me je tako srah, da sem prosila tudi starše naj pridejo naproti, da sem imela večji občutek varnosti Pot je potekala dobro vse do Zagreba, kjer sva priletela v manjšo gužvo na cestninski postaji. Ko sem zagledala avtomobile, ki čakajo v koloni, me je oblila ponovna slabost in hitro bitj srca. Tam sem se presedla v mamim avtomobil in se tako pomirila. Mami nekako najbolj zaupam. Ko sem prišla domov, nisem niti upala zaspati, čeprav sem bila zelo izčrpana.

Stiske so se nadaljevale tudi doma. Vendar vedno takrat, ko sem izgubila občutek varnosti, da mi v določeni situaciji ne morajo pomagati. V teh dneh smo naredili veliko preiskav, EKGjev, bistvo sem papirno zdrava kot ribica, vendar meni se zdi, kot da umiram. Ravno danes v dopoldanskem času, sem imela ponovni panični napad in spet se je ponovilo isto. Urgentno iskanje pomoči, EKG, pomirjevalo Pomirjevalo mi nikoli ne prime. Dežurna zdravnica je bila res prijazna, vendar mi je kar predpisala HELEX 0,25 mg. Gre za pomirjevalo, katerega ne mislim jesti, ker se bojim jemati neke tablete, saj nočem da kasneje zblaznim zaradi teh tablet oziroma postanem od njih odvisna. Sicer je rekla naj jih uživam zjutraj in zvečer, 14 dni. Ima kdo iskušnje s tem zdravilom?

Naj omenim tudi to, da končujem magisterij, da sem bila skoz pod velik pritiskom in da sem oseba, katera mora imeti vse v redu oziroma celo življenje rada lepo zložim v predalčke, sem zelo natančna in precizna, kar me včasih zelo jezi. S tem izgubljam veliko energije. Velikokrat menjam razpoloženje, zdaj sem vesela kot sonček, spet drugi trenutek mi tečejo solze kar za prazen nič. Prvič po aprilu 2009 sem končno malo fraj, da lahko spočijem možgane od dela in napornega študija. In kakor hitro se je pričel prosti čas, so nastopile težave Zdaj komaj čakam, da spet začnem hodit v službo in naprej študirati, saj mi ni jasno zakaj ravno zdaj ko sem fraj in bi lahko uživala poletje Jaz pa zaprepadena doma, nikamor ne upam, se bojim naslednjega napada.

Veliko sem čitala, skoraj prepričana sem, da imam PANIČNO MOTNJO, katero je sedaj začela spremljati še ta čudna motnja, da nikamor ne upam, Morem biti na varnem, da mi imam občutek, da mi lahko nešče TAKOJ pomaga


Imam tudi probleme s ščitnico (hipotiroza) in sem od decembra jedla Euthyrox 0,25 mikrogramov, da sem dodajala hormone. Sprva sem mislila, ko so se pojavili ti znaki, da je ščitnice prešla v hipertirozo. Vendar sem zdaj v 2 tednih dva krat konstrolirala ščitniške hormone in so vsi v mejah normale. Iz tega razloga sem kar upustila jemanje Euthyroxa, saj me je bilo kar strah, kaj če mi povečano bitje srca dela ravno ta Euthrox. Iz panike sem celo prenehala jesti kontracepcijske tablete, zato ker sem mislila, da me ta kombinacija z Euthyroxom ravno tako ubija, saj so obojne tablete na bazi hormonov. Sedaj omenjenih tablet ne jemljem 10 dni, vendar zgoraj opisani simptomi se mi še kr pojavljajo. Očitno res niso bile krive tablete oziroma smrtonosni koktejl, kot sem ga poimenovala jaz, sam me je preveč strah, da bi nadaljevala jemanje katerih od naštetih tablet Tako me je vse iztirilo, da nebom nikoli več vzela kontracepcije, pri ščitnici pa verjetno nebom imela izbire.

Naj omenim to, da imam velikokrat popolnoma bele prste na rokah, kot da ni prekvavitve in velikokrat mi trepeta katero od očes. Prav vidi se kako mi dela živec na očesu

Prosim vas, nekako mi pomagajte kaj naj naredim? Nočem tako živeti Nikakor ne želim k nekemu psihiatru preko zdravstva, ker VEM kako grdo se menijo o nekaterih pacientih in govorijo probleme naprej. Predvsem vas prosim če mogoče veste za kakšno dobro terapevtko, rajši bi bila, da je ženska. No če pa imate kakšnega moškega v mislih in je res dober, potem nebom pametovala po svoje. Pripravljena sem plačati za terapije, zato bi vas res prosila za nasvete kaj naj naredim in na koga se naj obrnem. Sem iz štajerskega področja, vendar sem se pripravljena peljati kamorkoli, samo da mi bo bolje.

ISKRENA HVALA, DA STE PREBRALI MOJO TEŽAVO IN MI BOSTE POMAGALI

SEVEDA NISEM PREPRIČANA DA IMAM PANIČNO MOTNJO, NEKAKO MI NAJBOLJ LIČI NA TO, RES PROSIM ZA NASVETE

[777]

Rada bi dodala še to.

Kaj sploh je zdravilo Helex? Antidepresiv? Meni je rekla zdravnica, da pomirjevalo. Res so mi te stvari nove, nimam izkušenj, vem pa eno, da si morem čimhitreje pomagat.

Morem tudi povedati, da se zadnji čas veliko borim s svojimi leti. Kmalu bom dopolnila 28 let, in me je tole začelo zelo strašit. Saj ne mislim, da sem nevem kako stara, a si to veliko premlevam, npr še enkrat toliko in jih bom imela 56. Nevem kaj se je zgodilo z menoj. Včasih tako živahna, polna vsega, vse sem hotela preizkusit, sedaj pa se kar naenkrat vsega bojim

Hvala vam, me veseli, da obstaja ta forum

[piaa32]

Pozdravljena,

ko sem prebrala tvoj članek , sem se našla v njem. Sama trpim za panično motnjo ze kar nekaj let, tudi depresijo, lansko leto pa sem zacela doživljati hude panične napade. Seveda sem tudi sama pristala na urgenci. Zacelo se mi je vrteti, oblival me je pot, srce mi je nabijalo, gibljejo se mi tla, ...... Kljub redni terapiji, antidepresivi in Helexu sem še vedno med paničarji. Ni dneva, ko bi minil normalno, brez tesnobe vsaj. Veliko je treba delati na sebi, kar pri sebi pogrešam. Ob naporni sluzbi imam se dva mala otroka , ki mi vzameta se tistih nekaj minutk, ki bi jih lahko imela zase. Dobesedno sem se zanemarila, v zadnjem letu sem se zredila za 15 kg, kar mi se dodatno povzroca preglavice. Komaj cakam dan, ko bom lahko nemoteno sla med ljudi, v trgovino, sluzbo, rekreacijo. Vendar se se vedno lovim. Kljub temu, mi je letos uspelo diplomirati.
Helex? Helex mi je še kako poznan, saj ga skoraj še vsak dan vzamem 0,25 mg, da se malo pomirim. Helex je pomirjevalo in ne antidepresiv in naj bi ga vzeli le po potrebi. Sama jem antidepresiv Asentro 100 mg, vendar se mi zdi, da mi nic kaj ne pomaga. Se bom o tem pogovorila s psihiatrom. Seveda 0,25 mg Helexa ne predstavlja se nobene odvisnosti in drži le nekaj ur. Predlagam ti, da se pogovoris z svojim osebnim zdravnikom. Vsi psihiatri niso slabi, sama sem s svojim zadovoljna, veliko se pogovarjava,imava psihoterapijo KV. Lahko si posices tudi svojega psihoterapevta samoplacnosko, jih je kar dovolj. Za zacetek ti predlagam TRIS- PANIČNA MOTNJA od Rebolja.
Lahko se mi oglasis tudi na ZS.

Le pogumo naprej, nisi sama , veliko nas je .....

Piaa

[mukica]

pozdravljena

tudi jaz nisem upala ven poglej si moj post,saj je trenutno pod tvojim,nekaj let sem zapravila ker nisem hotela k psihiatru,zdaj ko imam dva otroka in sem zopet ob nekaj večjih stresih padla v še večjo luknjo,sem se na koncu ko nisem več upala biti niti sama doma z otroci vseeno odločila pa sem šla do dr...in ni  mi žal...dobila sem ad cipralex in stanje se močno izboljšuje in seveda psihoterapija...
stranski učinki pri ad so neprijetni ampak minejo....ne čakaj ampak pojdi do psihiatra ki ti bo pomagal...življenje teče.....
javi kako in kaj...vse dobro ti želim....

[777]

Piaa in Mukica

Hvala za podporo. Kar lažje mi je pri srcu, ker vidim, da nisem sama. Fant in domači še zgleda ne razumejo najbolj, da se je žal nekaj zgodilo z menoj, vendar sem sama dovolj zavestna, da nebom zatiskala oči pred psihičnimi težavami, me niti ni sram govoriti o tem, ker vem, da se lahko le tako osvobodim. Pogledat resnici v oči in iti rešitvam naproti. Čeprav odkrito povedano, strah ostaja...prevelik.

Piaa: Sem pogledala o Rebolju, kjer sem najdla nek članek in tako dodala še en košček v moj mozaik iskanja težav. Ugotovila sem, da težave ne trajajo le mesec dni, ampak že kar precej časa, vendar do zdaj niso bile tako intenzivne in verjetno na njih nikoli nisem bila dovolj pozornA. Vedno sem si rekla, ah pač stres....sem tipični primer deloholika in zagnanosti.....Vglavnem preko članka sem doumela, da že kar precej časa se mi dogaja, da mi kar na lepem nabije srčni utrip, npr v avtu, ali pa ko nekam pač pridem. Vendar je le-ta včasih trajal le par minut, brez ostalih simptomov. Očitno že nekaj časa trpim za paniko, vendar zdaj postaja pa res hudo in moteče. Piaa tudi jaz ti želim vse najboljše, da bi le prišla na pota, ki si jih želiš....kaj se tiče kilogramov, pa se meni dogaja ravno obratno....kile sam letijo dol, počasi bom še sama kost in koža Verjetno imam psiho čisto načeto, a se sprašujem kako je to možno pri 27 letih Kaj se tiče Helexa me ga je zelo strah vzeti Sam bi nekaj morala ukreniti,ker ne upam danes niti oditi v posteljo. Tišina in mir me trenutno ubijata, ker imam takrat čas razmišljati Razmišljam pa itak skoz samo o tem kaj se mi trenutno dogaja s to paniko Pa tudi to je, da so mi danes dali Apaurin kar injekcijsko pa mi niti ni prijel, kar paničarim in blodim dalje. Od sile sem celo bruhala

Mukica: Tvoj post sem prebrala še preden sem napisala svojo zgodbo. Nikakor ne mislim čakat, vsekakor se zavedam, da potrebujem strokovno roko, ki mi bo pomagala, a izkužnje psihiatrov, ki jih slišim od drugih niso najboljše. Vsekakor pa bom morala nekoga izbrati. Sprašujem se, kaj za vraga me je privedlo tako daleč? Imam cilje, katere bom dosegla, hočem doktorirat, nočem, da me bolezen uniči Žalostna sem Kar jokala bi, brez razloga, ne morem se nadzorovati, to mi ni podobno Pa ti antidepresivi se ravno jemljejo ob paničnih motnjah? Mene je res strah jesti te tablete, še Helexa ne upam vzeti, že 5 ur ga gledam pred sabo in tehtam ,... bi, nebi, bi nebi......pa ga verjetno nebom....

Hvala vama, res me je kar ganilo, kako hitro ste mi stopili ob stran Vse dobro vama želim in seveda vsem drugim...

[Sofia-Del_Sati]

Draga 777! 

Kar jokala bi, brez razloga, ne morem se nadzorovati, to mi ni podobno

To stanje se imenuje depresija!

Ko sem bila v skupini oz. delavnici o paniki, mi je šlo kar na jok, pa še sama nisem vedela zakaj. Ko sem bila v čakalnici pri psih., me je spet zapopadel jok, pa spet nisem vedela zakaj - kar tako strela iz jasnega. Pa nisem drugače jokajoča, kajti ne jočem na pogrebu, jokam pa samo ob mrtvih živalih! Pred ljudmi ne in nikoli! Vendar me nikoli ni jok zapopadel kar tako... zdaj vem, da me je hlastala depra! Vem, da ti ni podobno, tudi meni ni bilo - a zgodilo se je to! Jok kar tako! Duša ti hoče povedati, da trpi, da je nekje strah, obup, brezup ipd. A pomagati se da, lahko se pozdravi, tako paniko/pan.napade, kot depresijo! To si zapomni, draga 777!

Pa ti antidepresivi se ravno jemljejo ob paničnih motnjah? Mene je res strah jesti te tablete, še Helexa ne upam vzeti, že 5 ur ga gledam pred sabo in tehtam ,... bi, nebi, bi nebi......pa ga verjetno nebom....

Nikar strah pred tabletami  ! Jaz, preden sem privolila v ad, mi je uspelo šele v tretjem poskusu. 2x sem šla napol v zdravljanje, se pravi, da nisem šla 100% v to zadevo, da je bilo več skeptičnosti v meni kot zauapanja v stroko, in seveda sem si z enkrat jemanjem ad, drugič ne, pa potem spet ja, in spet ne, naredila hudo štalo v duševnosti glede depresije.

Danes sta me rešila antidepresiv in antipsihotik!

Pred uvedbo ad-jev v moje življenje, sem se izogibala farmaciji kot kura lisici. V življenju sem pojedla komaj kakšen lekadol in aspirin, drugače nič (razen seveda, ko sem bila otrok, in ob določeni bolezni sem seveda dobila antibiotik, pa tudi pravice do odločanja nisem imela). Potem, ko sem bila zdrava in že polnoletna, nisem bila nikoli tako bolana, da bi potrebovala antibiotikov.
No, sedaj pa me je doletela duševna stiska (depresija, anksioznost-soc.fobija); seveda sem sprva poskusila z alternativo, in ko sem le dojela, da prej nazadujem kot napredujem, sem se odločila za farmacijo.

Ko si izrazila strah pred helexom, bi ti rada povedala tole: tudi sama sem se bala helexov oz. pomirjeval; še os.zdr. me je strašila, češ, da mi ne bo več dala še ene škatlice, in seveda, že ko sem ga sploh vzela, je moglo biti zares hudo, da sem ga vzela, pa še to sem potem obžalovala, ker sem jih imela potem samo še 29 od 30. V juliju pa sem imela takšno terapijo po navodilih psih.: 1 mesec ob uvedbi ad, 1-3 tablete helexa na dan, vsak dan. In veš kaj? Nisem zasvojena! Danes v avgustu folgam dneve brez helexa, kljub anksi! Torej, se ne zasvojiš tako hitro, kot misliš, obstaja pa večja možnost, da se boš hitreje zasvojil, če boš mislil, da ni tako hitro mogoče! Vsekakor je potrebna previdnost, ne pa panika! Oz. kot ti reče psihiater, ki najbolje pozna delovanje zdravil in preko tvojih pričevanj o stanju!

Glede ad, ko sprašuješ ali so za paniko; poglej, jaz jemljem asentro, ki je za depresijo, anksioznost, panične napade in posttr.sindrome! Piše ti v navodilih, za kaj so ... in če so za paniko, ti bodo kvečjemu pomagale kot odmagale!!! In helex ti predpišejo zato, ker imaš ob uvedbi lahko hude ali zoprne stranske učinke, ki ti v bistvu povedo samo to, da bo ad sčasoma deloval točno tam, kjer imaš str.uč. - le ti pa so zato, ker se mora telo počasi navaditi na sertralin ali drug kem.element, ki ga dobi telo skozi zdravilo. Je pa tak: ad rabi nekaj tednov, da začne delovat, medtem ko str.uč. pridejo hitreje in tudi sčasoma izzvenijo. Pomirjevalo (helex) pa prime v roku od pol ure do ure in traja cca 5 ur.

Meni je helex pomagal, da sem lahko zvozila dneve in še to v službi. V januarju/februarju sem imela napačno terapijo (pri drugem psih.) in sicer, občasno jemanje helexa ob ad, me je pobralo, nisem šla ven, dobila agorabijo, anksa poletela v višave in je bilo za znoret.

Danes pa sem skupaj z ad jemala helex 1 mesec in sem zvozila ne samo dneva, temveč tudi v službi, kjer je 200 folka!!!

Prava terapija + zaupanje v psihiatra in zdravila = uspešno zdravljenje in posledično čez čas delo na sebi, ko se pobereš!!!

Jaz imam trenutno še probleme z ankso, vendar še nisem zvišala do te mere, ko je priporočljivo za ankso - tak, da čakam na zeleno luč 

Tak, da, draga 777, sem bila zelooooo skeptična okoli zdravil, ko pa sem se nihala čez prepad, pa mi ni preostalo drugega kot: ad ali smrt! In izbrala sem ad! In dobila ŽIVLJENJE!

Pozdravček od Sofie 

[Sofia-Del_Sati]

mislim, da sm se neki ponavljala, tak, da se opravičujem; vzela sem ap, pa me zgleda zmanjkuje. grem kar spat. bom jutri popravljala, da bo smiselno napisano, upam samo, da si razbrala bistvo, 777! lp sofie

[Tačka]

Naj omenim tudi to, da končujem magisterij, da sem bila skoz pod velik pritiskom in da sem oseba, katera mora imeti vse v redu oziroma celo življenje rada lepo zložim v predalčke, sem zelo natančna in precizna, kar me včasih zelo jezi. S tem izgubljam veliko energije. Velikokrat menjam razpoloženje, zdaj sem vesela kot sonček, spet drugi trenutek mi tečejo solze kar za prazen nič. Prvič po aprilu 2009 sem končno malo fraj, da lahko spočijem možgane od dela in napornega študija. In kakor hitro se je pričel prosti čas, so nastopile težave Zdaj komaj čakam, da spet začnem hodit v službo in naprej študirati, saj mi ni jasno zakaj ravno zdaj ko sem fraj in bi lahko uživala poletje

joj, kot bi brala zgodbico moje najboljše prijateljice, samo da je ona pri tvojih letih imela že dva otroka in bila "že samohranilka"..
Vse življenje je "garala", da ima danes to kar ima.. vedno je želela "še več".. se gnala pri študiju, pri gradnji bajte.. sebi ni nič privoščila.. ".. še tole naredim, pol bom pa malo izpregla..".. pa sva ji s sestro rekli.. umiri se, če ne danes pa jutri..a ona ne.." si ni dala počitka.. Drugače pa taka pozitivka, pravi sonček, dobra ko kruh, drugim za pomagat.. humorist, da ga ni para..  res.. in potem jo je pri 30.tih "zvilo.." Dala čez vse preiskave.. do slikanja glave.. vse, vse.. imela vrtoglavice, vse čas jokala.. in ko ji je zdravnica rekla, da je z njo vse OK organsko, ko ji je nevrologinja rekla, da naj kar gre, da je "potrebna psihiatrične " obravnave.. se je zgozila, da ona pa ne, da je močna ženska, da z njeno psiho, pa ja ni nič narobe  ... jaz sem jo takrat videla, pa nisem "prepoznala" znakov stresa.. žal takrat še nisem bila "poučena" o tem.. no in se je zlomila.. res je imela "vzrok".. doma je ostala več kot 2 meseca.. dobila AD in se počasi pobirala.. Ja, končno je prišla na zeleno vejo.. Vzrok ? Izčrpanost , tako fizična kot psihična.. ostala je sama z dvema otrokoma, gradila bajto, študirala.. tooo much.. Končno je dojela, da mora spremeniti življenje.. Hja, za nekaj časa.. ves čas se je borila s stresom, ampak saj pravim, preveč si je naložila in hotela je vse "takoj".. zvozila je.. vendar za ceno nenehnega boja.. pa smo ji vsi rekli.. ne nalagaj si toliko dela.. Ampa taka je in je najboljša prijateljica.. meni je ogromno pomagala, ko sem tudi jaz rabila pomoč.. Tako, da ..

No, ti si na nek način "dojela" da je s tabo "nekaj narobe".. da rabiš "drugačno" pomoč.. Bravo punca, to je že veliko.. Glej, ne imej predsodkov glede AD..jev.. res pomagajo.. plus to, da boš morala spremeniti tudi način življenja.. Ne bit taka perfekcionistka, izpreži.. pusti času čas..

In poišči pomoč.. ker tako se boš sesula.. Življenje tega ni vredno, uživaj ga po kapljicah.. imaš še preveč pred seboj..

drži se in poročaj..

če imaš dobro osebno zdravnico, njej povej.. čimprej..

sicer ti je pa že sofie lepo povedala..

 

[mukica]

jaz 1 mesec sploh nisem upala biti sama ko sem tableto mogla vzet,tak da je bla tašča pri meni ko moža ni bilo naslednji mesec pa ko sem bla sama sem bla s sosedo zmenjena da ima skopzi telefon pri sebi če bi kaj blo...
helexa nisem jemala mi ni pasal,jemala sem lexaurin...od kje si,jaz hodim v radence k super psihiatru
lp

[Aslan]

Draga 777 po opisanih znakih in simptomih je to panična motnja.
Strah pred kam oditi od doma je zelo pogost pri panični motnji in se imenuje agorafobija.

Ljudem, ki so perfekcionisti se kar pogosto dogodijo tovrstne težave.
Preveč zahtevajo od sebe, preveč se ženejo ... in nekega dne je to za psiho in telo kapla čez rob,
pojavijo se telesni simptomi, ki nas doobra prestrašijo (redni obiski urgence so tudi tipični pa panično motnjo).
Pri spoznavanju sebe, zakaj se tako ženeš ... in nato pri željenih spremembah ti lahko pomaga psihoterapevt, s katerim skupaj skozi pogovor odkrivate tebe, tvoje čustvene rane ...(ni enako kot psihiater ali psiholog). Večinoma je psihoterapija samoplačniška.

Življenje nas vodi skozi prelomnice, veliko teh si zadamo v svojih mislih sami,
prepričani smo da "zamujamo" če vsega ne realiziramo ob točno zastavljenem času ...
Naša pričakovanj aso prevelika in naše misli so usmerjene prihodnost! .. v premlevanje ...
Pozabimo pa živeti TUKAJ IN ZDAJ ... se ustaviti malo ... zadihati ... vzeti si čas za SPROŠČANJE telesa in duha vsak dan posebej ... Prav sproščanje (progresivno mišično ali globinsko) je eden prvih korakov ko napovemo vojno tesnobi in paniki ...

Helex (benzodiazepin anksiolitik * pomirjevalo) pomaga samo v trenutni situaciji in drži nekaj ur.
Pri redni in dolgotrajni uporabi telo zahteva za enak učinek vedno večjo dozo.
Razvije se odvisnot - zasvojenost.
Je pa Ok zdravilo v določenih primerih in pod zdravniškim nadzorom.

Antidepresivi so zdravila, ki obvladujejo siptome depresije in anxioznosti.
Delujejo na bazi, da uravnavajo porušeno kemično ravnovesje v možganih. (vplivajo na nevrotransmiterje: srotonin, dopamin ...)
Uvaja se jih postopma (s tem se ublažijo začetni stranski učinki ...)
Jemlje se jih dlje časa ... najmanj 6-8 mesecev ..
Telo ne razvije odvisnosti od njih in se jih lahko jemlje tudi doživljenjsko.
Zdravila predpisuje psihiater (zdravnik) ali splošni zdravnik.

Ščitnica ima lahko vpliv na tesnobo.
Sama sem se že srečala z osebami, ki so imeli predvsem težave okoli ščitnice iskali pa so pomoč v antidepresivih. Ko so uredili ščitnico se je uredilo tudi počutje ...

V lekarnah in na spletu se lahko naroči multimedisjki izdelek TRIS-PANIČNA MOTNJA (Klemen Rebolj)
Knjiga, CD sproščanje in DVD z dokumentarnim filmom o paniki)

777 drži se ... v tem trenutku ti ni lahko ...
Ko se boš lotila dela na sebi, sprememb v sebi sami, v svojem življenju ...
Boš "paniki" nekoč hvaležna na svoj način da je prišla ...
Saj nas prisili, da se zazremo vase in začnemo končno živeti v skladu z samim seboj ...
Sem sama prehodila to pot nekoč (podobno tvojemu dopustu ...) in ti povem to iz svoje izkušnje.

 

[NATIKA]