anksiozne motje in težko prenašanje vročine

[Aslan]

Od prvega paničnega napada dalje ne prenašam več vročine.
Muka mi je ko je vroče nad 28 stopinj, ko je sopara...

Svojih prvih 36 let sem bila lahko kot se za levinjo spodobi veliko na soncu.
Sončenje je bilo del življenjskega stila.

Potem pa z nenada 2 leti nazaj:
- v trgovini (močna klima) mi postane nekako slabo, omotica...
   Ustrašila sem se za svoje življenje....
- na jahti (zunaj 36 stopinj) me prime "srčni napad" ... zmanjkuje zraka...
   Spet strah da umiram...
Diagnoza: panična motnja, smrt me torej ne voha.....

Odtlej ne morem več biti "na soncu"...ne prenesem močnega sonca, da mi sije na glavo,
težko diham....občutek imam da imam pritisk ne samo nizek, ampak da bo srce počasi nehalo biti....
Morda kot da pada sladkor v krvi....obupni občutki...plaža je zame uporabna le zgodaj zjutraj in zvečer....SEM ČUDNA...anksiozna...?

Ja počutim se čudna, ampak tudi moj mož že leta ne more bit na soncu..pa otrokom se ne gre na plažo
ko je vroče....torej NISEM ČUDNA?

Ne vem, iščem odgovore....in se sprašujem ali ima kdo od vas podobne izkušnje?

Je pa še odgovor 3:
Mati narava sama poskrbi (s tem da mi pričara čudne občudke), da nisem na škodljivem soncu...me lepo zaščiti pred kožnim rakom.....THINK POSITIVE!!!

[alexx]

Isto kot ti Aslan. Ne prenašam vročine. Hate, hate, hate...Do 28 stopinj še,še. Še raje max do 26c. Sopara me pa kilira. Komaj čakam jesen.
Strahov ki jih imaš pa nimam. Klimo prenašam dobro. Na ladji se dobro počutim. Višina me tudi ne moti. Mene samo *ljudje* motijo. Jaoooooooooooooo!!! Pa še ti me zadnje čase ne več.

[tia]

mah... mislim, da zaradi uv žarkov in drugega, ki spada zraven večina ljudi težje prenaša vročino danes kot pred leti. seveda, je to težje reči, ker se vsi staramo in ne vemo koliko to na nas vpliva, ampak vseeno v splošnem nekoč ni bilo klim, ni bil tako pogosto termometer nad 30c, ni bilo toliko uv žarkov (ti tudi povzročajo probleme z dihalnimi potmi idr). še nobenega pa nism slišala, da bi rekel, da je zdaj kakorkoli boljše v zvezi vročino in prenašanjem le-te, tako, da se bomo mogli s takimi temperaturami sprijazniti vsi.

[harlekina]

...men nikol ni blo jasn(še dons mi ni) zakaj prekleto majo ljudje tko radi poletje...jaz pa komaj čakam jesenske čare...

Lep pozdrav,
H

[samajka]

Prepričana sem, da imaš rada poletje. Veš, da nimam izkušenj s paničnimi napadi, verjamem pa, da se z močno voljo in željo vse uredi.

Poskušaj postopoma, soočenje. Pa če je to sonce, začni najprej na domačem balkonu, potem pa naslednji korak, na plaži. Tako smo premagali že marsikaj, mar ne, Aslan?

Poljubček in sončen objem,
Samajka

[nicole]

Meni je tudi vročina grozna . Pa sem si mislila, da se mogoče staram.Pa kaj, ko sonca in vročine ne prenšajo tudi moji otroci in mož tudi ne...

Ugotavljam,da so poletja drugačna, saj je bil tudi prej vročina, ampak kdo pa je iskal senco...

Ko grem sedaj na počitnice  mi je najbolj važna plaža, da je senčka in to močna senčka, da je v apartmaju klima,ker če je prevroče, me hoče kar zadušit...

Tako da Aslan, nisi čudna, nisi edina ,ki ima take težave.

Zadnja leta zato hodim na Lošinj kjer je senčke na pretek,,,....pa čeprav pridem domov ravno tako bela , kot sem šla.

[Aslan]

Tako da Aslan, nisi čudna, nisi edina ,ki ima take težave.

Me veseli...se takoj počutim bolj ZDRAVA in NORMALNA.

Barvo vseno imam...ta me ujame mimogrede....tako kot je Samajka rekla.
Doma na terasi imamo vedno nudistično plažo, ampak to takrat ko so žarki blagi in te lepo božajo, da uživaš....pa morska plaža do 10 ali 11 ure je tudi znosna...pol pa konec....

Se pa spominjam časov, ko ni bilo važno kok je vroče, jaz sem bila na soncu....

Sem mislila, da je kaka povezava med tem, da smo "paničarji" bolj občutljivi na vročino...
Morda zato ker se takrat razvijejo simptomi: potenje, težko dihanje, omotica...ki so včasih del paničnih motenj...in nas to preplaši...spomni na paniko in pobegnemo v senco...na varno...

Oziroma, da našim malo bolj občutljivim možganom vročina škoduje...

[masi]

Tako da Aslan, nisi čudna, nisi edina ,ki ima take težave.

Sem mislila, da je kaka povezava med tem, da smo "paničarji" bolj občutljivi na vročino...
Morda zato ker se takrat razvijejo simptomi: potenje, težko dihanje, omotica...ki so včasih del paničnih motenj...in nas to preplaši...spomni na paniko in pobegnemo v senco...na varno...

Oziroma, da našim malo bolj občutljivim možganom vročina škoduje...

.....hm Aslan menim, da pravilno sklepaš,kajti ljudje, ki imamo te motnje, se tudi vročine "bojimo", sama namreč drugo sezono ponovno super prenašam vročino, sem na soncu, ne moti me, če je vroče, ne pojavljajo se mi misli, da se mi bo zaradi vročine kaj pripetilo ipd......, so pa bila seveda leta, ko sem ždela samo v senčki in se izogobala pohajkovanj po vročini in soncu, tako da razvijemo nek nerealen strah, da nam vročina dela slabo.

[Aslan]

Masi hvala za odličen odgovor.
Niti pomislila nisem, da je lahko to kak nerealen strah pred vročino.

Ja valjda...sej Hipermarket Mercator me tudi ne bo pojedu, pa cvikam...

Kok smo anksiozneži hecni...

[tekačica]

Lansko leto sem veliko tekla, pretekla maraton, nikoli se mi ni dogajalo, da bi mi bilo slabo....Letos pa v vročini, ko kolesarim v kak klanec, pa tudi če ni vročine, ko ima srce velik utrip čutim mravljince po telesu in omotico, pa slabo mi je. Ne vem ali je to od tablet ali anksioznost.

Danes imava s prtnerjem 11 obletnico poroke. Oblubil je da pride ob 8 noter, pa je že od 8 na pivu in jaz ga čakam  . Zdaj tudi čutim mravljince po rokah, cmok v trebuhu in težko diham.....

[Aslan]

Danes imava s prtnerjem 11 obletnico poroke. Oblubil je da pride ob 8 noter, pa je že od 8 na pivu in jaz ga čakam  . Zdaj tudi čutim mravljince po rokah, cmok v trebuhu in težko diham.....

Poznam ta beden občutek čakanja.
Žal mi je, da imaš tak večer.
Ti trpiš, čakaš, upaš...- on pa pljucka pivo in čveka.

Če pride pod alkotom je nesmiselno se prerekat.
Jutri pa se le postavi zase, povej kar misliš in pojdi na izlet.
Sama. Privošči si lepo nedeljo...on pa naj ima "obletnico"...
Treba je postaviti meje...doseči spoštovanje tebe, tvojih čustev in tvojega časa.

Objem..nisi sama..imaš nas.

[OLJA]

Tekačica - Ne čakaj. Ukreni nekaj zase. Pojdi s prijateljicami ven. Če pa ti kaj reče mu povej da si čakala in nisi dočakala in si šla sama praznovat. Ne bodi mu usmiljena sestra. Zavzemi se zase , sicer se ti vse to začne nabirat in enkrat izbruhne. <<<<<<<<<poskrbi zase  !!!!!!!!!!!   OLJA

[alexx]

Tekačica - Ne čakaj. Ukreni nekaj zase. Pojdi s prijateljicami ven. Če pa ti kaj reče mu povej da si čakala in nisi dočakala in si šla sama praznovat. OLJA

Jaz bi mu napisala  še listek z vsebino : "Sem šla praznovat nesrečni dan, ko sem te spoznala."  Čakala...no way.

[OLJA]

Tekačica - Veš želim ti da se ti vse lepo konča. Jaz sem skoraj že vse uredila, samo še preselim se , pa bi morala biti vesela, ampak danes mi nikakor ne gre. Počutim se kot bi me povozil vlak. Tišči me v prsih in bobni v glavi. Nisem razpoložena za nič. Čeprav sva se s prijateljem menila za kolo čutim da ne morem iti. Zato sva se zmenila da greva v Bohinj v senco k jezeru ležat in počivat . Vem pa da za vsaki dežjem posije sonce inda nikoli ni tako dobro da ne bi bilo lahko še boljše. OLJA

[marika]

Ojla vsem skupaj,

tudi meni se dogaja enako. Gledat smo šli prekrasne slapove Krke na Hrvaškem in mene je občasno skoraj napadla panika, ker je bilo blazno vroče. Ampak na srečo sem nekako pokapirala, da ni nič resnega, se osredotočila na dihanje (to mi je ogromno pomagalo), se skoncentrirala, da sem opazovala pokrajino, pa slapove, ... in minilo je. Sama sebi sem čestitala, saj sem pred tem razmišljala, da smo globoko v naravnem rezervatu, kjer je težko dobiti zdravniško pomoč. Noro saj vem, ampak tako razmišljam, ko me daje anksioznost.

marika

[Aslan]

Sama sebi sem čestitala, saj sem pred tem razmišljala, da smo globoko v naravnem rezervatu, kjer je težko dobiti zdravniško pomoč. Noro saj vem, ampak tako razmišljam, ko me daje anksioznost.

Spet TIPIČNO razmišljanje...
Ogromno anksionežev razmišlja tako...veliko piše o tem....in mi odleže, k vidim,
da so to res samo "misli"....čeprav, ko se dogajajo meni - jih znam vzeti zelo resno -.

Primer:
Meni se je že na Krku zdelo, da sem Bogu iza nogu....
Pa da rešilec z Reke potrebuje 1 uro vožnjo do mene...
Pa da če bo burja in če je most na Krk zaprt...
Uglavnem TRAPARIJE!!!

[Jeri]

Vidim, da nisem samo jaz panicar 

Najprej, ko sem prisla na Hrvasko sem vprasala dragega, koliko je stevilka resevalcev ... potem sem zacela razmisljat, ce majo kako urgenco sploh v okolici ...

Najbolj grozno mi je pa bilo, ko smo sli na poti nazaj cez Buzet, ki je bogu iza nogu in sem samo cakala, da pridemo do avtoceste ... da me bodo 'kao' lazje resil, ce bo kaj narobe z mano - jao. Kake brezveznosti in probleme si delam sama ... ampak, zaenkrat tega se ne znam izklopit ... to je prva misel, ki se pojavi, ko pridem v kak nov kraj ... obup, namesto da bi uzivala, lociram kraj v mislih in razmisljam, ce majo kako bolnico kje ...

[Aslan]

Jeri jest sem se zdele spet od srca nasmejala.
Iste misli....
To ceste pa to..če je glavna cesta je ok, če je kaka kozja pot me že stiska....

Ali pa če je kolona vozil, pa še v predoru....

[Labodka]

Jaz vročino obupno težko prenašam, ker se mi zdi, da sem takrat samo še bolj anksiozna, zato sem čez dan v glavnem notri, razen če imam kakšne nujne opravke v mestu. Isto če kam grem, razmišljam kje je najbližja bolnica, zdravstveni dom... Skušam se prepričati, da bo vse ok, a me pomirja, če te stvari vem.

[alexx]

Fuc*** zablojena. Vročina me ubija. Slabo mi je od vročine. Naj bo že tema. Prilezem ven kot nočne živali.
Tukaj bi lahko naredili en iglu za take kot sva jaz, Aslan in ostali. Jaz pa sestrica Aslan bi se zabubile noter, se crkljale ob kaminu pokrite z toplo oddejo, občudovale revije z exterierji...kako se reče po nemško...Švarce...kaj že...pa mezon po franckosko...tisto pohištvo iz Ikee...jedle sladkarije in visele na računalniku...