kdaj bo spet bolje?

[vesna25]

Pozdravljeni,spet se javljam,zadnje case sem bila ok,hodila ven,se zabavala,se ukvarjala  s sportom,praznovala roj.dneve.vse ok..no in to se mi se ni zgodilo,veckrat sem pozabila vzeti tableto,jemljem cipralex eno in pol na dan,in prejsnji teden sem pozabila tabletke doma in ko sem bila na delu jih nisem pol jemala,tako se je zgodilo ene 3 krat...in zdaj jih jemljem,se opominjam, da ne smem pozabljat...enkrat sem bila bolna(gripa) in jih nisem jemala en teden pa ni bilo tako hudo kot sedaj..ko zaspim se zbudim tesnobna,misli mi begajo,ko preberem kako knjigo za samopomoc mi je bolje,ko si dopovedujem,potem pa spet ....delam vse kot normalno,hodim ven,druzim se, vse ok...le v sebi imam tako kepo....strah da se mi bo zmesalo,da me bodo peljali v bonico,da sem na poti k psihozi.....v glavnem koliko casa traja da se spet vzpostavi red.....prosim za tolazbo...lp vsem...

[vesna25]

Pozdravljeni,spet se javljam,zadnje case sem bila ok,hodila ven,se zabavala,se ukvarjala  s sportom,praznovala roj.dneve.vse ok..no in to se mi se ni zgodilo,veckrat sem pozabila vzeti tableto,jemljem cipralex eno in pol na dan,in prejsnji teden sem pozabila tabletke doma in ko sem bila na delu jih nisem pol jemala,tako se je zgodilo ene 3 krat...in zdaj jih jemljem,se opominjam, da ne smem pozabljat...enkrat sem bila bolna(gripa) in jih nisem jemala en teden pa ni bilo tako hudo kot sedaj..ko zaspim se zbudim tesnobna,misli mi begajo,ko preberem kako knjigo za samopomoc mi je bolje,ko si dopovedujem,potem pa spet ....delam vse kot normalno,hodim ven,druzim se, vse ok...le v sebi imam tako kepo....strah da se mi bo zmesalo,da me bodo peljali v bonico,da sem na poti k psihozi.....v glavnem koliko casa traja da se spet vzpostavi red.....prosim za tolazbo...lp vsem...

[Juliette]

Ma kaj jih nisi vzela 3 dni zaporedoma ali vmes si, pa potem zopet pozabila?
Jaz bi prej rekla, da je psiha na delu in da te bolj misli na to, da bi to utegnilo prinesti poslabšanje ali nihanje, strašijo in povzročajo tesnobo (morda čisto nezavedno), kot pa da bi prišlo do dejanske kemične spremembe zaradi premajhnega vnosa učinkovine.
Jaz sem tudi včasih pozabila kak dan vzet, pa ni bilo nobene razlike.

[martinca]

1.  Če si v začetku jemanja, prve tedne, boš po nekajdnevni prekinitvi zdaj čakala kakšne 4 dni na izboljšanje, tak da bodi brez skrbi. Ni se še vzpostavil mir, pozabila si jih jemati v času, ko AD še niso svojega do konca opravili, zato se je porušilo tudi tisto, kar pa so. Čaki saj bodo. Poznam to, če sem keri dan pozabla, je blo slabše, pa sem rabla kakšen dan za k sebi prit.

2. Če pa že jemlješ več mesecev in da imaš že samo po 3 dneh prekinitve težave, potem pa to zdravilo ni dovolj močno zate. Imaš 15 mg verjetno. Dvignjen nivo endorfinov se v primeru pravega učinka obdrži kar veliko časa. In tudi če bi ob daljšem jemanju AD z njimi nehala za več kot 1 teden, se ti ne bi smelo poznati v poslabšanju, če bi te AD dobro zdravili 

3. Ali pa si že tako vajena na AD, da nima več moči,  kar je po mojem mnenju posledica :
- ostajanja na AD tudi povsem zdrave osebe več let "za vsak slučaj" in ko pridejo normalne življenjske težave, nimaš kaj za vzet, je skoz isto, dokler pač ne mine, nehati pa se ob poslabšanjih ne sme za nobeno ceno
- ostajanje na istem AD na isti dozi vsa leta kljub manjši učinkovitosti AD, a se njen zdravnik česa drugega ne spomni - npr. pravočasno znižati ali zvišati AD, pravočasno dodati neko drugo zdravila ali spremeniti vrsto AD, pa namesto tega samo dodaja pomirjevala za 3 x dnevno  - ta pa jemljejo AD-ju moč.

Tak da se ti ne sekiraj, Vesna25, samo počasi, ne skrbi toliko za AD, saj bo zdaj prijel, ampak se mi zdi, da že prej nisi bla na AD čisto ok.

Cilj je normalno in dostojno življenje na AD, če že ne gre brez in zazdravitev od anksioznosti.

Tega cilja še nisi dosegla, ampak ga še boš. 
AD naj bi ti prijel toliko, da bi s pomočjo psihoterapije ali samo tolažbe bližnjih na njem, kmalu našla moč v sebi in normalno živela.

Če ne prime dodobra kljub rednemu jemanju, se je treba z zdravnikom zmenit, kako naprej!

O bolezni pa to, ko med gripo nisi jedla AD, je psiha s tvoje strani dobila manj pozornosti, vso pozornost so pobrale telesne bolečine in vročica, poleg tega vročina ponavadi pobija strah.

[martinca]

Tu sem ti odgovorila :

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,8810.msg224745.html#msg224745

 

[vesna25]

Ojla,jemljem ga od avgusta lani ,in sedaj se je dogajalo zadnji teden da sem ga en dan jemala drugi ne,itd..in zdaj je zmesnjava.jemljem 15mg cipralexa,med jemanjem nisem imela nekih kriz,ko je tu in tam prislo kaj,kake vsiljivke ali nevem strahovi,stres..takrat sem se sama resila z avtogenimi treningi,sportom...sedaj pa je tako,tesnoba skozi,klicala sem zdravnico in je rekla da to bo nekaj casa trajalo da pridem spet na zeleno vejo,ampak naj ne skrbim.najhujsi je strah pred psihozo in shizofrenijo,tega me je zelo strah,skozi iscem pri sebi simptome,ceprav mi je zdravnica zagotovila da nikakor nisem niti blizu psihozi in da ljudje ki imajo psihozo ne dvomijo v svoje zdravje ampak verjamejo sebi..tako no...saj delujemo normalno,delo,prijatelji,fant,...le ko sem sama ali cez dan me stiska(kot kepa)in pac strahovi,povecan utrip...vsiljivke...
Nevem tocno,vem le da ni nevzdrzno,ampak da je kako naj povem..tecno:)raje bi bila brez te kepe in teh strahov.Lp

[Slavka]

Vesna25 

,ceprav mi je zdravnica zagotovila da nikakor nisem niti blizu psihozi in da ljudje ki imajo psihozo ne dvomijo v svoje zdravje ampak verjamejo sebi..tako no...saj delujemo normalno,delo,prijatelji,fant,...le ko sem sama ali cez dan me stiska(kot kepa)in pac strahovi,povecan utrip...vsiljivke...

No, tole je zagotovo res. Tudi jaz sem imela podobne strahove kot ti, da se mi bo zmešalo, da imam psihozo...pa sta mi tako moj psihiater kot psihoterapevtka odgovorila v podobnem stilu, kot tebi tvoja zdravnica, torej nisi niti blizu psihozi in ne bo se ti zmešalo 
Vse to so samo strahovi, ki jih proizvajajo naše misli...so nerealni in izredno moteči.

Verjetno ti je vse skupaj povzročilo to, da si neredno oz. sploh nisi jemala ADje...Če se boš že odločila za prenehanje, moraš to početi postopoma. Drugače pa jih jemlji redno (kot npr. kontracepcijske), ter če se le da, ob istem času dneva.

Poizkušaj tudi s sproščanjem, da se zavestno sprostiš in svoje misli osredotočiš na svoje telo, ki ga sproščaš...meni je to precej pomagalo.

Ti želim, da se ti počutje čimprej popravi 

[vesna25]

hvala vsem za odgovore...dajeta me tesnoba,pa obcutki krivde,pa en kup stvari..ampak ok,se drzim..lp

[Sofia-Del_Sati]

...daje me obcutki krivde

Poznam!

(ob ad seveda)

Ampak sem si enostavno rekla, da ko bodo sončni dnevi, bom enostavno uživala!!! To je blo včer.

Danes je bil bolj napet dan in čuden, stresen, pa sem si rekla: pa kaj! Sonce še vidim, čutim ga tud in to je najbolj važno!!!! Da so filingi prišli nazaj in da lahko končno uživam; v dobrem, slabem, ampak raje v dobrem! slabe bom pa že skomzumirala!!!

Lp Sofie 

[majč]

bravo sofie!  glade for you.

maja

[kinto]

Oseba s psihozo se ne boji, da se ji bo zmešalo. Boji se, da ji bo stric v beli halji, ki ga skos videva v stanovanju, kaj naredil. Ali pa da ji bo glas, ki ga vsak dan posluša v glavi, ukazal, naj se ubije.

Torej tudi če se ti zmeša, bo to zaradi anksioznosti/panične motnje.

[Juliette]

Torej tudi če se ti zmeša, bo to zaradi anksioznosti/panične motnje.

Kinto, ma kake izjave so zdaj spet to???! 

[Onix]

Zarad ankse se ti ne more zmešat, zapomnite se to, ker čene bi bil jest že totalno utrgan .

[majč]

Zarad ankse se ti ne more zmešat, zapomnite se to, ker čene bi bil jest že totalno utrgan .

haha...v bistvu smo na nek način zmešani že če se nam karkol nenavadnega dogaja, torej vprašanje je: ali lahko nor človek znori? se hecam. vedno, ko rečem, da bom znorela, ko sem jezna, mi mami reče: a lahko nor človek znori? 

mal humorja pomaga, pa sprosti, upam.

maja

[kinto]

Kinto, ma kake izjave so zdaj spet to???! 

Spodbudne, saj bo vsaj vedela, da ne gre za psihozo.

[Janja]

Ej, ej, dragi razpravljalci!

Pa kaj je sedaj to? Ali ste kdaj pomislili, kako se pa počuti človek, ki je že imel kdaj psihozo, ko prebira takšne vaše vpise?

Ja, tudi psihoza se nam lahko zgodi. Moji mami se je zgodila. In kaj potem? Jaz sem jo imela rada ravno toliko kot prej, ko je še ni imela. In tudi po preteku psihoze je živela popolnoma normalno življenje.

Ravno zadnjič sva z mojo psihoterapevtko nekaj analizirali in mogoče bi bilo dobro, da še tukaj napišem. Malo v razmislek vsem tistim, ki se tako zelo bojimo psihoze. No, mogoče se je jaz ne. Imam pa druge strahove.

Moja mami je imela bipolarno motnjo, jaz pa imam genetsko pogojen OKM, sem anksiozna in imam še par fobij. Vse ni genetsko pogojeno, veliko pa - mnenje strokovnjakinje dr. Dernovškove.

Moja mami je dokončala gimnazijo, doštudirala ni, ker je takrat zbolela, se poročila, imela dva otroka, se zaposlila in živela popolnoma kakovostno življenje. Prva epizoda se ji je zgodila, ko je študirala, potem je bila 13 let v remisiji, sledila je hospitalizacija. Po hospitalizaciji je bila približno 25 let v remisiji. Po 25. letih je ponovno zbolela. V vseh teh letih, ko je bila v remisiji, je živela zelo kvalitetno življenje.

Jaz sem zbolela že kot enoleten otrok in imela težave približno 7 let. Vmes so moji bližnji iskali rešitve in jih niso našli. Sledilo je 10 čudovitih let brez simptomatike. In ponoven padec vse do danes, ko sem s svojimi podpornimi osebami iskala rešitve zame. Jaz sem samo doštudirala, vse ostalo, kar pa je mama dosegla, jaz pač nisem.

In tukaj se točno vidi kvaliteta življenja. Mogoče lahko nekdo z eno samo epizodo psihoze (ki se je vsi tako zelo bojimo) živi dosti bolj kakovostno in kvalitetno kot pa mi, ki se bojimo vsega in vsakogar. Seveda dokler ne najdemo prave poti zase.

Jaz sem našla pravo pot zase in sedaj mi gre na bolje.

Vesna, tebi pa svetujem, da mogoče s psihoterapevtom predelata od kje izvira ta tvoj strah pred psihozo.

Jaz sem z mojo psihoterapevtko predelala že kar nekaj strahov in moram priznati, da sva skupaj kar uspešni. To je namreč smisel psihoterapije, da se soočimo s svojimi strahovi in jih skušamo vsaj omiliti, če jih že zmanjšati ne moremo.

Vesna, res poskusi to predelati, ker imam občutek, da se ti teli tvoji strahovi ponavljajo v intervalih.

[Slavka]

Janja  hvala za tvoj zapis. Ja, mene je bilo grozno strah, da izgubim razum, da morda doživim psihozo...Takrat, ko se je meni pričelo "dogajati" nisem imela pojma o tem, vedela sem samo tisto, kar sem videla v filmih in slišala iz okolice... Sem si pa že dolgo govorila, da, ko bo meni mami umrla, se bo meni zmešalo...Morda sem tudi zaradi tega tako močno verjela, da se mi meša .... 
Veliko stigme je bilo prisotne in mene je bilo najbolj strah, da me bodo odpeljali v bolnico...da ne bom poznala več niti lastnih otrok....da se ne bom znala niti oblečt...ipd.
Strahovi so bili izredno močni in dokler nisem šla na prvi obisk k svojemu psihiatru, sem bila prepričana, da se mi meša. Šele tam sem izvedela marsikaj o anksioznosti, paničnih napadih, obsesivnih in prisilnih mislih....

Sedaj me ni več strah, da bi odšla v bolnico, če bi to rabila. Ni me sram povedati, da jemljem antidepresive, niti to, da doživljam tesnobo in panične napade...Človek nikdar ne ve, kaj ga lahko v življenju doleti in prav je, da si ljudje delimo izkušnje. 

[Janja]

Slavka!

Mogoče je meni lažje, ker poznam obe plati, in sicer anksioznost in tudi psihozo. Seveda, da ni lahko, ko to človek doživlja, ampak lepo je, da mu podporne osebe stojijo ob strani in mu pomagajo.

Hotela sem samo povedati, da če je nekdo že doživel epizodo psihoze, to ne pomeni, da se njegovo življenje zapečati. Lahko še zelo kvalitetno in kakovostno živi.

Nikoli pa ne poznamo poteka bolezni, in sicer pri nikomer od nas.

Vsi se trudimo za ozdravitev, kakšni pa bodo dejanski rezultati pa je odvisno od več dejavnikov.

Mogoče sem vsaj koga, ki se tako zelo boji psihoze, z mojim zapisom pomirila. Vsaj to je bil moj namen. Ker vem, kako hudo je, če je človeka česa strah.

Ja, tudi jaz imam strahove, ampak, zanimivo, ne take, da bom dobila psihozo, čeprav imam mogoče več verjetnosti kot jo imate vi in sem vse to tudi videla od blizu...

[Slavka]

Mogoče sem vsaj koga, ki se tako zelo boji psihoze, z mojim zapisom pomirila. Vsaj to je bil moj namen. Ker vem, kako hudo je, če je človeka česa strah
 

Janja  mene zagotovo 

[toja]

Janja...

Zelo lep zapis in hvala, ker si nam iz lastnih izkušenj tako lepo razložila, nam je v veliko korist,
hvala ti...

Jaz nikdar nisem razmišljala v tej smeri, ker sem imela pač samo strahove od katerih sem se
lahko odmaknila...me je pa vedno skrbelo, kaj če bom umrla...no tega ni več, ker sem s terapijo
to predelala.
Je pa res, da sem ob smrti mojih staršev doživela velik šok (smrt obeh je bila pričakovana), takrat
sem dobila kot nekak "živčni zlom", vendar je to trajalo zelo kratek čas, se umirila in odžalovala.

Je pa res, da se že od nekdaj zelo bojim bolnice...imela nekaj izkušenj...in to je še vedno prisotno,
tako da me velikokrat to mori...