Kako nadzorovat občutenja?

[Johnson]

Pozdravljeni
Soočam se s težavo, ki mi že lep čas povzroča težave, in sicer ta, da sem senzibilen na res specifično situacijo. Namreč prejle sem šel v trgovino, pa sem na poti videl par, ki se je poljubljal. Mene je kar zvilo. S poljubljanjem že imam izkušnje, toda minilo je že 1,5 leta, odkar sem to nazadnje počel. Je to morda znak, da v podzavesti to pogrešam? Kako naj v bodoče to nadzorujem?

[Aslan]

Taki trenutki so lahko "darilo", saj te opozorijo kaj v tebi je občutljivo ...
Zunanji dogodek je le "sprožilec" tvojih čustev, spominov ... hrepenenj ...

Hudo je, če se v taki situciji počutimo "sami, osamljeni, nevredi" ...
Da nam nekaj kar drugi ima in jaz nimam .... zniža našo lastno vrednost.
Za tem se lahko skrivajo težave z samopodobo ... vrednotenjem sebe ...

Lahko pa je le "opomnik" ... kako lepo se je poljubljati in morda motivacija,
da počasi poiščeš novo ljubezen ... romantiko ...

V kolikor pa bi takšne občutke pogosto čutil in bi v tebi zbujali globoke čustvene odzive,
potem pa ni odveč obiskati psihoterapvta (to ni enako kot psihiatra!) in se o tem pogovarjati ...

[tiranozaver]

Je to morda znak, da v podzavesti to pogrešam? Kako naj v bodoče to nadzorujem?

Kot prvo, več kot očitno je, da to pogrešaš tudi v zavesti

"Zvijanje" ni zadeva, ki bi jo bilo treba nadzorovati. Če ga boš poskusil na silo zatirati, bo kvečjemu hujše. Pomaga, če nanj gledaš z naklonjenostjo, na tak način, kot je to opisala Aslan.

Ali te mogoče zvije tudi "za nazaj"? Da se ti npr. dan pozneje takorekoč pred očmi zarola ta dogodek para, ki se poljublja, in te spet zvije? Ali te na tak način zvije za kakšne druge dogodke? Slednje je (iz prve roke) moteče, skoraj škodljivo. Se da pomagat z nekaj "miselnimi triki". Če se ti to dogaja, povej. Če pa ne, te ne bom sekiral s temi triki.

[Johnson]

Kot prvo, več kot očitno je, da to pogrešaš tudi v zavesti

Zelo pogrešam to.

Ali te mogoče zvije tudi "za nazaj"? Da se ti npr. dan pozneje takorekoč pred očmi zarola ta dogodek para, ki se poljublja, in te spet zvije? Ali te na tak način zvije za kakšne druge dogodke? Slednje je (iz prve roke) moteče, skoraj škodljivo. Se da pomagat z nekaj "miselnimi triki". Če se ti to dogaja, povej. Če pa ne, te ne bom sekiral s temi triki.

Ja, sem mi dogaja, da se mi dogodek zopet "zarola" pred očmi, pa dobim lušte. Le pri tem (ob pogledu na poljubljanje) me takole zvije. Mi zaupaš te miselne trike?
Hvala

[martinca]

Kaj pa občutiš tisti trenutek do samih dveh poljubovalcev? Da je slika skoraj cela in bo pameten nasvet,  povej še to. Mislim, osebno do njiju, kaj tist hip začutiš, ali sploh kaj.  (razen bolečine  v sebi.)

[Johnson]

Kaj pa občutiš tisti trenutek do samih dveh poljubovalcev? Da je slika skoraj cela in bo pameten nasvet,  povej še to. Mislim, osebno do njiju, kaj tist hip začutiš, ali sploh kaj.

Postanem ljubosumen.

[tiranozaver]

Ja, sem mi dogaja, da se mi dogodek zopet "zarola" pred očmi, pa dobim lušte. Le pri tem (ob pogledu na poljubljanje) me takole zvije. Mi zaupaš te miselne trike?
Hvala

Hja, ne vem, koliko bo pomagalo, ker ti svoje čustvo ob dogodku opisuješ kot "ljubosumje", jaz pa ga v kot "sram" ali pa "nevrednost". Verjetno gre za drugačne mehanizme. No, vseeno poskusi, mogoče pa prime, mogoče pa podobne stvari opisujeva s čisto drugimi besedami ...

Meni sledeče pomaga za primere, ko si kaj narobe avtomatsko narobe predstavljam oz. je problem samo v mojem dojemanju. Npr. rečem nekomu kaj, kar kao ne bi smel, in se potem sekiram (tako, da se mi dogodek zarola pozneje), kaj si zdaj tista oseba o meni misli, kakšno sramoto sem si naredil, kako trapasto sem izpadel itd. Ali pa da sem podrajsal ob sosednji avto pri parkiranju, čeprav mi je jasno da nisem (ob vsaki taki misli iti v garažo preverit, da res nisem, je ... rahlo nepraktično, ne?).

Torej: ko se mi "odrola" neprijeten dogodek pred očmi, si takoj živo predstavljam isti dogodek s to razliko, da sem jaz v njem naredil "pravilno stvar", npr. da nisem rekel tistih besed in da smo recimo tisto temo preskočili, ali pa si predstavljam celotno parkiranje sekundo po sekundi tako, kot mora iti. To ponovim vsaj trikrat.

Verjetno bi ta trik pomagal tudi v primerih, ko zares kaj narobe naredim, vendar zelo težko "lažem sam sebi" na tak način. Za slednje primere se samo "pobožam v mislih". Pač predstavljaj si, da te nekdo poboža ali kaj podobno nežnega, da se malo pomiriš.

Prvi trik pomaga meni takorekoč 100%, drugi pa le nekoliko ublaži anksioznost po "rolanju".

Menda se temu procesu učeno pravi mikrotravma, samemu "rolanju" pa flashback. Jaz sem mu rekel tudi tik, ker mi je ob njem pogosto močno trznila glava ali roka, pogosto pa sem avtomatsko zavzdihnil ali se skremžil.

[Johnson]

Hja, ne vem, koliko bo pomagalo, ker ti svoje čustvo ob dogodku opisuješ kot "ljubosumje", jaz pa ga v kot "sram" ali pa "nevrednost".

Saj ob tem občutim tudi neko manjvrednost, nesposobnost biti na njunem mestu.

Torej: ko se mi "odrola" neprijeten dogodek pred očmi, si takoj živo predstavljam isti dogodek s to razliko, da sem jaz v njem naredil "pravilno stvar", npr. da nisem rekel tistih besed in da smo recimo tisto temo preskočili, ali pa si predstavljam celotno parkiranje sekundo po sekundi tako, kot mora iti. To ponovim vsaj trikrat.

Hm, sprašujem se, ali bi mi tak način preusmerjanja misli kaj pomagal.

Po pravici povedano mi je v edino tolažbo dejstvo, da obstajajo tipi (in punce), ki so stari toliko kot jaz ali pa še starejši, pa so v primerjavi z mano na "slabšem" (beri: jim je najvišji dosežek lupček na lička). Pa ne gre za to, da bi bil žleht in jim privoščil, temveč za zavedanje, da bi lahko bilo še "slabše" (beri: bil na njihovem mestu) in da sem lahko hvaležen za to, kar sem imel doslej.

[tiranozaver]

Hm, sprašujem se, ali bi mi tak način preusmerjanja misli kaj pomagal.

Edini način, da zveš, je ta, da preizkusiš. Nič te ne stane.

Po pravici povedano mi je v edino tolažbo dejstvo, da obstajajo tipi (in punce), ki so stari toliko kot jaz ali pa še starejši, pa so v primerjavi z mano na "slabšem" (beri: jim je najvišji dosežek lupček na lička). Pa ne gre za to, da bi bil žleht in jim privoščil, temveč za zavedanje, da bi lahko bilo še "slabše" (beri: bil na njihovem mestu) in da sem lahko hvaležen za to, kar sem imel doslej.

Kaj pa dejstvo, da si sposoben prekiniti svoje "sušno obdobje" in da ga bo zato enkrat konec?

[Johnson]

Edini način, da zveš, je ta, da preizkusiš. Nič te ne stane.

Torej: ko se mi "odrola" neprijeten dogodek pred očmi, si takoj živo predstavljam isti dogodek s to razliko, da sem jaz v njem naredil "pravilno stvar", npr. da nisem rekel tistih besed in da smo recimo tisto temo preskočili, ali pa si predstavljam celotno parkiranje sekundo po sekundi tako, kot mora iti. To ponovim vsaj trikrat.

In kaj bi bila v mojem primeru pravilna stvar?

Kaj pa dejstvo, da si sposoben prekiniti svoje "sušno obdobje" in da ga bo zato enkrat konec?

Delam na tem, toda zaenkrat še nisem naletel na tako, s katero bi se kaj izcimilo.

[tiranozaver]

In kaj bi bila v mojem primeru pravilna stvar?

Sprobaj si predstavljati, da si se hkrati ti poljubljal z imaginarno (tako, kot bi bila tebi všeč) ali kakšno bivšo (ki si so prebolel oz. ti spomini ne bodo delati težav) punco ali pa s kako, na kateri zdaj "delaš". To si predstavljaj takrat, ko se ti "rola" oz. tik po tem. Če si dovolj močan, si lahko "rolanje" prikličeš nazaj. Mene slednje preveč boli in tega ne počnem.

Lahko pa seveda izumiš kaj drugega. Kolikor jaz razumem mehanizem, je bistveno to, da takrat, ko si še pod stresom / anksioznostjo od "rolanja", zamenjaš travmatično sceno z lepo ali pa vsaj sprejemljivo sceno.

Kaj pa dejstvo, da si sposoben prekiniti svoje "sušno obdobje" in da ga bo zato enkrat konec?

Delam na tem, toda zaenkrat še nisem naletel na tako, s katero bi se kaj izcimilo.

To je v resnici zelo dobra misel, ki se jo splača ponavljati v težkih situacijah.

[Johnson]

Sprobaj si predstavljati, da si se hkrati ti poljubljal z imaginarno (tako, kot bi bila tebi všeč) ali kakšno bivšo (ki si so prebolel oz. ti spomini ne bodo delati težav) punco ali pa s kako, na kateri zdaj "delaš". To si predstavljaj takrat, ko se ti "rola" oz. tik po tem. Če si dovolj močan, si lahko "rolanje" prikličeš nazaj. Mene slednje preveč boli in tega ne počnem.

Lahko pa seveda izumiš kaj drugega. Kolikor jaz razumem mehanizem, je bistveno to, da takrat, ko si še pod stresom / anksioznostjo od "rolanja", zamenjaš travmatično sceno z lepo ali pa vsaj sprejemljivo sceno.

Saj si v misli prikličem, da sem to že počel, toda nemalokrat mine tudi več sekund, preden mi to uspe. Zatem si pa rečem (vem za konkretne primere): "Obstajajo ljudje tvojih let in še starejši, pa tega še nikoli niso počeli". To je edino, kar mi pomaga.

[Johnson]

Stopim do okna, da bi pogledal, kako je zunaj, pa na bližnjem parkirišču zagledam par na rolerjih nekje mojih let ali pa še mlajša, ob tem se pa še kar uspešno spopadam s tem, da ne bi bil ljubosumen. Vprašam se, kje se sploh najdejo, spoznajo med seboj. Vsake toliko grem kam ven, na pijačo, stand-up ali kaj podobnega, pa vsaka punca ki jo srečam, že ima fanta. Ali nisem ob pravem času na pravem mestu, ali še ni prišel moj čas, ali je kaj tretjega???

[Sofia-Del_Sati]

Bolj ko boš gledal skozi okno pare in nostalgično vzdihoval, bolj boš odganjal od sebe dekleta, saj boš oddajal energijo, da si silno želiš spoznati žensko in biti ljubljen, se poljubljati, itd. Že z besedami "vsako, ki srečam, je že zasedena" poveš, da če bi bila samska, bi poskušal že zaradi tega, ker je frej - kaj pa zaljubljenost?! Pač, ta stavek je pri tebi prevagal, namreč, vse so zasedene, vse te, ki si jih imel možnost srečati/spoznati; če bi bila katera samska, bi bil verjetno z njo in ne bi pisal v forum o tem, mar ne? Razen, če bi te res vizualno odbijala, bi pa stavek dopolnil "vsako, ki srečam, je že zasedena, razen ene par, ki so bile frej, pa zdaj vem, zakaj so še frej"  Čeprav ne,.... bistvo spoznaš s srcem, z očmi pa samo zunanjost!

Dandanes ni težko spoznati partnerja - vsakega obupanca (m/ž) lahko dobiš v vezo, pa naj bo to moški ali ženska, težje pa je potem ob taki vezi obstati, ali jo nadgrajevati, uživati v njej, hrepeneti drug po drugemu, komunicirati,...ipd.

Ko boš najdel mir v sebi, začel uživati življenje, bo tudi vse ostalo prišlo, kar potrebuješ - pravo dekle. Z frej obremenjenosti 

Naj ti bo vseeno za parčke zunaj in okoli tebe.... tebi je danes namenjeno tak status, čez par cajta pa mogoče že drug, da boš očka sedmerčkom! In ne boš poljubljal 1x, ampak 8x za lahko noč! 

Lp Sofie 

[Johnson]

Bolj ko boš gledal skozi okno pare in nostalgično vzdihoval

Čisto slučajno sem pogledal skozi okno in ju zagledal.

kaj pa zaljubljenost?!

Resda mora biti neka privlačnost, toda spet vse stavit na zaljubljenost je zgrešeno, saj ta sčasoma mine. Sploh pa ni nujno, da nam bo sploh kdaj pot prekrižal nekdo, v katerega se bomo zaljubili.

če bi bila katera samska, bi bil verjetno z njo in ne bi pisal v forum o tem, mar ne?

Če bi bil obojestranski interes, najbrž da res.

Ko boš najdel mir v sebi, začel uživati življenje, bo tudi vse ostalo prišlo, kar potrebuješ - pravo dekle. Z frej obremenjenosti 

Ravno to je tisto, kar bi rad dosegel; notranji mir ter da me ti pari ne bi več ganili. Kako naj to dosežem? Se zamotim s kakšnimi zadevami, delom, hobiji, toda to nima nekega dolgoročnega učinka.

tebi je danes namenjeno tak status, čez par cajta pa mogoče že drug, da boš očka sedmerčkom! In ne boš poljubljal 1x, ampak 8x za lahko noč! 

Iz tvoje tipkovnice v... čigava ušesa že? (namreč ne verjamem v Boga) 

[Johnson]

Sofia, imaš kakšen nasvet?

Ko boš najdel mir v sebi, začel uživati življenje, bo tudi vse ostalo prišlo, kar potrebuješ - pravo dekle. Z frej obremenjenosti 

Ravno to je tisto, kar bi rad dosegel; notranji mir ter da me ti pari ne bi več ganili. Kako naj to dosežem?

[Sofia-Del_Sati]

notranji mir dosežeš najbolj tako, da ga ne vznemirjaš! torej, ne glej parov, ne glej zadev, ki te trenutno bremenijo ali spravijo v slabo voljo.

zamotaj se. s knjigami. z dobrimi dokumentarci. z generalno. z družbo. s službo. ali šolo. miljon stvari imaš na razpolago....