Prijateljska 'ljubezen'

[majchy]

Pozdravljeni,

Zdi se mi, da sem v situaciji ko na stvar ne vidim dovolj objektivno, zato bi rada da mi napišete vaše zgodbe, mnenja. S fantom s katerim sva zdaj skupaj se je začelo lani maja ko smo šli nekajkrat ven skupaj z družbi, nekaj spili in stvar se je odvila. V glavnem v načrtu nisem imela nove zveze, ker sem takrat bila nekje okoli 10 mesecev sama, po tem ko sem šla z enim fantom narazen, katerega sem si želela imeti nazaj, ampak se ni tako izšlo. V glavnem potem pa sva s tem šla še poleti na en glasbeni festival in vse skupaj je nekako zdrsnilo v zvezo, ne da bi se jaz kaj dosti odločala v tej smeri. In potem ko je čas minel je to bila potem kar zveza. Ampak mene pa celi čas muči nekaj stvari. In sicer me on seksualno niti ne prevlači, da bi lahko rekla, da mi je kot moški privlačen. Preden se je vse skupaj začelo, sva bila prijatelja. On si zdaj želi, da bi midva skupaj živela, razmišlja za naprej. Meni pa ni ne do enega, ne do drugega. Ne čutim, da bi si ga želela objeti, poljubiti, tudi intimno mi večino časa ni do tega. Na trenutke mi je celo malo antipatičen. On pa hoče vse to in se potem veliko kregava. Zdaj sem se že precej navadila nanj in pomojem mi je zato težko, da bi se to 'druženje' končalo iz danes na jutri. Če realno pogledam bi ga pogrešala kot prijatelja, ne kot intimnega ljubimca oz. partnerja. Na glasbenem področju se precej štekava, in mislim, da je tudi to razlog, da sem nekako pustila, da zdrsnem v ta odnos.

Ampak ko pomislim, da bi nekega dne imela z nekom skupno prihodnost in otroke, mi on nikakor ne paše v to sliko. Do njega ne čutim želje, niti ne razmišljam za en dan naprej. Mislim, da bi marsikdo na mojem mestu že zdavnaj končal vse skupaj, problem je pa tudi v tem, da jaz nikoli nisem pustila nobenega fanta, in se mi zdi, da bi se potem počutila zelo slabo, krivo.

Problem pa je tudi v tem, da v njem vidim dobrega prijatelja, on pa mene kot punco. Mislim, da bi z razhodom najbolj pogrešala ravno prijateljstvo, saj mi je na glasbenem področju zelo v podporo in mi daje dobre smernice, in me je zato strah, da če bi se razšla z njim, da bi izgubila to podporo, saj je on precej izkušen glasbenik, jaz pa se še učim.

V glavnem mislim, da je tukaj vzadaj strah pred izgubo prijatelja.

LP

[noname1]

Jaz recimo "dober prijatelj" punci ne morem biti. Lahko sem kolega, sošolec, sodelavec, znanec, samo prijatelj ne.

In verjetnost je, da je on tudi takšen. Zakaj? Razumeti moraš, da za moškega spoznavanje potencialnih partnerk ni tako enostavno, kot za ženske. Ženska, če povprečno zgleda, dobi ponudb kolikor hoče. Moški se more truditi, je zavrnjen, ker so okrog ženske boljše ponudbe, zato pač zagrabi za vsako priliko.

Računaj in pripravi se na to, da boš prijatelja izgubila.

[Aslan]

Če je on resnično tudi tvoj prijatelj te bo razumel, če mu boš iskreno povedala kako čutiš.

Če je nekdo rad v tvoji bližini, se rad pogovarja s teboj in se skupaj smejeta ni nujno da sta zato tudi intimna (če sta različnih spolov) ... prijateljstvo je povezava dveh bitij ... je zavezništvo ... je stati si ob strani ... je sprejeti nekoga takega kot je ... (sama imam s tem zelo dobre izkušnje, pa moji bližnji tudi)

Če tako prijateljstvo kdaj preraste v ljubezen, intimno partnerstvo je
to lahko dobra podlaga za trdno zvezo ... saj te povezuje veliko več kot le prva zaljubljenost, strast in telesna privlačnost ...

[moonica]

in vse skupaj je nekako zdrsnilo v zvezo, ne da bi se jaz kaj dosti odločala v tej smeri.

to pa težko verjamem oz. sploh ne verjamem na eni točki si se odločila za to ... karkoli že 'to' pomeni



jaz mislim, da bi mu morala čimprej povedat kaj dejansko čutiš, ker kot vidiš ima on že sliko, ko sta vidva skupaj v prihodnosti ... dlje kot boš čakala, težje bo (še posebej zanj), dej se tega zavedat in ker verjamem, da ga imaš rada in mu želiš najboljše - povej mu čimprej!!
al bosta ohranla prijateljske odnose al ne je itak vprašanje na katerga ne boš vedla odgovora, dokler se zadeva ne odvije ... in boš vidla njegovo reakcijo
nekateri dejansko ostanejo prijatelji (če ne bi osebno poznala takih ljudi, bi ne verjela:) ... si pa mislim, da takih ni prav velik (ne vem, domnevam) ... da so samo prijatelji že od samega začetka, to ja, takih poznam nekaj (tud to si nisem misla, da laufa, priznam:), ampak poznam take primerke, ki so dejansko res pravi prijatelji, ampak samo to ... niso nikol bli partnerji) ...
uglavnem, boš vidla kako se bo pri vaju odvilo ... verjamem, da ti je težko, da gre iz tvojega življenja, če ti veliko pomeni, ampak če bo tako ... se počasi sprijazniš, ni druge ... v tolažbo ti je lahko, da si nardila prou, da si mu povedala, da se zadeva ni vlekla še naprej, ker zdej ima možnost (no, oba jo imata!), da najdeta nekoga s katerim se bosta vidla v prihodnosti (in bo slika obojestranska:)

srečno!!

[matheu__]

Se pravi sta skupi ker sta glasbeno kompatibilna  Kok si stara? 14, 15?

[Arwen]

Pozdrav vsem,

Oglašam se iz nasprotne strani...v vseh svojih 3 dosedanjih 'resnih' zvezah sem imela problem z ljubosumjem, nesigurnostjo, itd. Vse tri zveze so se končale...niti ne bom navajala razloga, ki kar sili v oči...šele pred kratkih sem spoznala to...prej ne...kot bi mi nekdo dobesedno dal neko zaveso pred oči...kako sem lahko tako očitno stvar spregledala: da MOJE nesigurnosti - ljubosumje uničuje sleheren partnerski odnos, ki sem ga kdaj imela...kako sem lahko to spregledala...ampak glavno je, da sem zdaj...bolje zdaj kot nikoli...in kako sem trpela sama v tej zablodi...kako sem lahko bila tako slepa...ne morem verjeti...vidim kako se počuti oseba, ki mora trpeti takšno osebo ob sebi oziroma da se prav izrazim osebo s takšnim obnašanjem....sama sem se sicer v času največjih nesigurnosti potegnila vase...nisem se drla, izvajala fizičnega nasilja, niti brskala po telefonih, torbah, ali karkoli podobnega...ampak vseeno...ni to v redu in konec...in res, zakaj bi moral kdorkoli to trpeti....priznam...nima smisla...pri meni se nikoli ni nič spremenilo...no zdaj se je zavesa začela spuščati...hvala bogu za ta uvid...zdaj vsaj lahko delam na tem...dokler se človek ne zaveda, ne more nič spremeniti...tudi če ti partner neštetokrat reče, da si ljubosumen...nekako ne boš tega dojel na način, da bi nekaj naredil glede tega...to moraš dojeti SAM...sploh mi ni lepo ob misli, da sem izgubila osebo, ki sem jo ljubila zaradi tega ogabnega čustva...ampak to je CENA za slepoto...hja, življenje nas prisili, da snamemo očala...ko pride dovolj daleč, da se nekaj zlomi v nas...takrat se nehaš slepiti...moje nesigurnosti in ljubosumje so uničile zveze...ne eno, ne dve, ampak tri...in kaj se človek, ki je ljubosumen najbolj boji...izgubiti osebo...in kaj se ponavadi zgodi...izgubi jo...ja kruta resnica življenja v nezavedanju...in zakaj se nisem zavedla prej...ne vem...vse kar lahko rečem je to, da to ni lahka stvar...ima globoke korenine in daleč nazaj...ampak treba je tja v tiste prve sprožilce teh občutkov...kdaj in kje so nastali...da se jih predela...preboli...in gre naprej...vse drugo je samo potiskanje teh občutkov v nezavedno...ampak od tam pa itak rado prihaja nazaj na plano...če bi se tega zavedla pred 2 leti in trdo delala na tem...bi zdaj lahko imela izpopolnjujoče partnerstvo...z mojim zadnjim partnerjem...ampak nisem...je že razlog za to...nekje v nečem, ki je večje od moje volje...se je pač tudi to moralo končati...mogoče me je pa ravno ta izguba pripeljala do tega, da sem spoznala svojo zmoto...moje življenje v zmoti...ampak ''bog'' mi je priča, da nisem bila takšna, ker bi to želela ali bi v tem kakorkoli uživala...živeti tako je pekel...in ne morem več imeti takšne zveze, kjer bi spet bilo tako...ne morem še ene takšne zveze dati skozi...zato moram tudi in zdaj delati na sebi...spoznati sebe bolj...si priznati, da sem se počutila, da nisem vredna ljubezni in zato iskala 'napake'...samo ta trenutek imam moč za spremembo...preteklost bo za vedno ostala preteklost...upam samo, da so in bodo vsi moji bivši odpustili moji zmoti...ljubezen do sebe, samospoštovanje, zdrava samozavest, dobra samopodoba...so resnično stvari, ki jih moramo imeti pri sebi, da lahko drugemu damo pristno ljubezen....kar smo do sedaj naredili narobe naj naj ''bog'' odpusti...nisem znala drugače...

To da je oseba ljubosumna, nesigurna....NE izvira iz dejstva, da bi bila oseba globoko v sebi slaba...NE!...to izvira iz dejstva, da je bilo nekaj v času otroštva kar je to osebo toliko zaznamovalo, da je potisnila to v nezavedno...in od takrat naprej živela v obrambi pred tisto izvorno bolečino...

Jaz nisem slaba oseba...nasprotno...in v to me nihče nikoli in nikdar ne bo več prepričal...niti moja mati, niti partner, niti prijatelj...nihče ne bo imel več te moči nad mano...jaz sem VREDNA ljubezni, sem vredna zaupanja (KLJUB svojim napakam), sem vredna pristnih čustev...čeprav sem živela v zmoti, čeprav sem bila nesigurna in ljubosumna...sem pa pripravljena vztrajati dokler bo treba, da se sleherni kanček nesigurnosti izkorenini iz mene...neko čustvo kot je ljubosumje ne bo več usmerjalo mojega življenja...lahko mu rečem samo ADIJO...

toliko o moji strani in moji resnici...

lep pozdrav

drži se tega - da si vredna ljubezni.... kar zame pomeni, da naj bi to bilo obojestransko...

[martinca]

Mene pa samo zanima, kako lahko seksaš z nekom, do katerega ne čutiš privlačnosti oziroma ti je celo antipatičen   Prvič, delaš nekaj proti sebi, drugič pa gre za hudo zavajanje moškega, ki bo še zelo prizadet, zato pazi nase. Svetujem odločno prekinitev in brez popuščanja. Z jasno izraženo željo po ohranitvi vajinega prijateljstva! Potem boš vidla, če te ima rad tudi kot prijatelj - ali ti bo še po svojih močeh pomagal na vajinih skupnih področjih. Ne rabiš takega, če ti ne bo. On mora vedet, da ga nimaš rada.

[moonica]

Ne rabiš takega, če ti ne bo. 

človek bo lahko tud tolko prizadet, zmeden od vsega skupaj, da se bo mogu umaknit od vsega tega (beri: nje), tako da ni tako za pravit "ne rabiš takega" (pa govorim nasplošno, ne zdej mislit, da neki leti nate martinca) ... ampak res mislim, da ni nč za očitat človeku, če se umakne, men se bi nekak logična reakcija zdela lih ta, odmik ... da 'se spet nazaj sestaviš' ... ker če nekoga ljubiš in se z njim že vidiš v prihodnosti, potem pa ...... kot da bi padla bomba in nema više ničega

[matheu__]

podporo in mi daje dobre smernice, in me je zato strah, da če bi se razšla z njim, da bi izgubila to podporo, saj je on precej izkušen glasbenik, jaz pa se še učim.

Prej sem mal diagonaliziral skozi in narobe razumel.
Zdej vidim!  Ti si z njim ker ga nočeš zgubit, ker bi pol zgubila  "dobre smernice" in podporo pri svojem glasbenem ustvarjanju.  Good luck! 

[martinca]

Moonica, vem kaj misliš. Tudi on ne rabi take pol.
Na srečo sama nimam takih skrbi, me nič ni strah.

[noname1]

podporo in mi daje dobre smernice, in me je zato strah, da če bi se razšla z njim, da bi izgubila to podporo, saj je on precej izkušen glasbenik, jaz pa se še učim.

Prej sem mal diagonaliziral skozi in narobe razumel.
Zdej vidim!  Ti si z njim ker ga nočeš zgubit, ker bi pol zgubila  "dobre smernice" in podporo pri svojem glasbenem ustvarjanju.  Good luck! 

Haha, ja. To me malo spominja na mojega bratranca. No, tip je sicer res kekec, vendar vsem je bilo razvidno, da 5 let starejša, lepa, ambiciozna, urejena wanna be karieristka ni bila z njim zaradi drugega razloga, kot zato, ker je vedela, da  ji bo njegov foter zrihtal službo. Ko jo je dobila ga je pustila. Ona jasno.

Moonica ti je dobro napisala. A se ti ne zdi, da si na meji z manipulacijo? Razumi, da povprečen moški si ne more privoščiti tega, da bi on manipuliral z ženskami in ne ga še dodatno zmesti z "semimanipulation".

[majč]

svoj egoizem na stran punca pa bodi odkrita do človeka, ki ti tako zaupa.

je težko nekoga zaključit, verjamem, sploh, če si ga tako dolgo vlekla za nos in mu dajale občutek, da je vse o.k., ampak imaš pravico, da psokrbiš za svojo srečo in se ne siliš ostati v odnosu, ki te ne osrečuje.

Da pa vztrajaš zaradi koristoljubja je pa kar mal zlo grdo.

obema boš v končni fazi naredila uslugo, ker tudi ta fant rabi pomoje odnos, kjer bo ljubljen in oboževan. začneš pa lahkop z nekaj odkritimi pogovori z določeno mero občutljivosti, ki pa jasno pokažejo, da ti nekaj ne štima. skozi manjše kreše bo fant dojel in se sprijaznil, da med vama škripa. ne dajaj pa mu lažnih upov in ne laži mu. pišuka, vsaj v intimnih odnosih bi morali biti ljudje iskreni, če mene vprašaš.

maja

[ambra]

tudi jst mislim, da si tip zasluzi, da mu poves resnico in ne "zapravlja" casa s tabo, ko bi si mogoce v tem casu lahko nasel nekoga, ki bi do njega cutil tako kot si zasluzi. mal iz lastnih izkusenj...

[urssska]

Sem že marsikatero morebitno zvezo zatrla v kali, ker me je bilo bodisi strah, bodisi sem vedela ali vsaj slutila, da me bo začela dušit, da tip ni zame na dolgi rok itd. in se mi to zdi tudi edino pravilno, čeprav mi je blo kdaj tudi malo žal kasneje, vendar pa stokrat raje to, kot da bi se znašla v zgoraj opisani situaciji in tako dolgo grdo zavajala nekoga, ki me ima res rad. Štekam osamljenost, štekam potrebo po prijateljstvu in strah pred izgubo, štekam omahovanje, ampak edina zrela stvar, ki jo tu moraš naredit, je, da si toliko nesebična, da to končaš čimprej.

[majchy]

Nočem se braniti pred odgovori, ker drugače ne bi napisala posta. Tudi jaz, če bi prebrala takšen post od nekoga, bi na prvo žogo reagirala kot jih večina reagira. Naj pa samo omenim par stvari, ki mogoče razložijo zakaj se jaz tako obotavljam v tej situaciji. V preteklosti sem imela 3 resne zveze (4,5 in 1,5 let) in v vseh primerih so me fantje pustili. Do vseh sem čutula močna čustva (v kakšni zvezi malo bolj brazglavo) in vsakega fanta sem si zelo želela, se videla z njim v prihodnosti, na koncu pa se je vse izjalovilo. Tudi oni so načrtovali skupno prihodnost pa so pol vseeno na neki točki zadevo zaključili. In vsakič znova sem se nenormalno dolgo pobirala, da sem prebolela. Po zadnji izmed teh zvez sem bila potem 10 mesecev sama, nisem imela plana biti z nikomer, saj mi je vse za nazaj udarilo na plano. Takrat sem tudi začela hoditi na terapevtsko skupino za zdravljenje odv. od odnosov in imela individualno terapijo. Moja videnja kaj je zdravo razmerje so bila zelo napačna. Pri zadnji končani zvezi sem se dolgo ukvarjala z občutkov krivde, v smislu da sem sama s čim človeka odgnala. Komaj so mi terapevti dopovedali, da človek ne moreš odgnati, sam se odloči, da gre. In potem sem se zapletla s tem tazadnjim. Vse skupaj se mi je zdelo prekmalu, poleg tega pa nisem tega jemala nekako kot zvezo ki bi lahko trajala, saj nikoli nisem začutila tiste prave želje, da bi se rada trudila. Po drugi strani pa nisem več hotela takšne zveze kot v preteklosti. In sem na nek način šla v drug ekstrem, kjer ni močnih čustev, verjetno nekje nezavedno zaradi straha pred ponovno bolečino, ki je ostala po vsaki prekinitvi preteklega odnosa. Očitno se nisem hotela podati v tako riskantne vode, saj sem si že po zadnji končani zvezi rekla, da se tega preprosto ne grem več. Za vse to kar sem mislila, da je tisto pravo, se je pokazalo kot premalo trdno, zato sem tudi začela izgubljati orientacijo koliko vsega je ravno prav. Da ni preveč brazglava ljubezen s sanjarjenjem o skupni prihodnosti in da ni premalo čustven, da bi si z nekom sploh želela kaj ustvariti. Torej sem se znašla v ekstremih. Rada bi našla srednjo pot, nekaj kar bo ravno prav vsega. Še vedno iščem orientacijo v ljubezni, kaj je prav in primerno zame, kdaj pa je nečesa preveč ali pa premalo. In v vsej tej zmedi, se pol tudi ne znam odločiti kaj in kako naprej. Vsa pretekla razmerja so se čutila 'prava', pa se je izkazalo, da so bila vse prej kot to. Malo ljudi ima zdrava razmerja, veliko jih tudi ne ve kaj to je. In verjetno je to tisto kar me najbolj zadržuje, ker še nisem našla prave mere, ki je pogoj za zdravo in trajajoče razmerje.

[Janja]

Majchy!

Jaz poznam tvojo zgodbo in zato te verjetno razumem toliko bolj...

Ampak ali je to resnično 'fer' do tega fanta? Saj sama veš, da ni. Tudi ti ne bi želela biti na njegovem mestu in edino smiselno se mi zdi, da res prekineš z njim. Če bosta lahko še prijatelja, v redu, če on tega ne bo zmogel, ga moraš spustiti iz svojega življenja.

Saj veš, da tudi jaz z mojim bivšim partnerjem enostavno nisem zmogla biti prijateljica. In on je to razumel. In sedaj, po toliko letih, imava spet stike. Kako bo z nama, še ne veva, ampak...

Združil naju je en odhod. In tako sva začela zopet komunicirati. In sedaj imava ogromno izkušenj in znanja, ki sva si ga pridobila vsak na svojem področju...

Vem, da si zaradi preteklih izkušenj šla sedaj v drugi ekstrem. Ampak to ni rešitev, saj se ti tega zavedaš. Zaradi strahu si sedaj pristala na zvezo, ki to dejansko ni. In ti to veš.

Vem, da se boš prav odločila. In tudi to vem, da boš še srečna v zvezi, ampak ne s tem, ker očitno do njega ne čutiš tako kot bi morala.

[matheu__]

Združil naju je en odhod. In tako sva začela zopet komunicirati. In sedaj imava ogromno izkušenj in znanja, ki sva si ga pridobila vsak na svojem področju...

Janja, po mojih izkušnjah iz te moke ne bo kruha. Stari ljudje, stari problemi + ogromno izkušnenj, ki ne pomagajo prav dosti; saj ni blo pomanjkanje izkušenj krivo za razhod, ne? 

hf

[Janja]

Matheu!

Združil naju je en odhod. In tako sva začela zopet komunicirati. In sedaj imava ogromno izkušenj in znanja, ki sva si ga pridobila vsak na svojem področju...

Janja, po mojih izkušnjah iz te moke ne bo kruha. Stari ljudje, stari problemi + ogromno izkušnenj, ki ne pomagajo prav dosti; saj ni blo pomanjkanje izkušenj krivo za razhod, ne? 

Se zavedam tudi te možnosti. In vem, kaj želiš povedati. Sem kar dolgo razmišljala, kaj narediti. Jaz sem oseba, ki v življenju ni nikoli nič 'riskirala'. Zmeraj sem stopala v stvari, ki so se meni zdele varne. In najbrž sem kdaj v življenju tudikaj zamudila. Sedaj sem se odločila drugače...

hf

Odločila sem se za to varianto.

Če se bo izšlo, OK, če se ne bo, bom vedela, da sem se imela to obdobje fajn.

Je pa še nekaj: jaz nisem klasična ženska s klasičnimi željami. Trenutno sem se navadila na to, da živim sama in ne znam si predstavljati, da bi sedaj nekdo posegal v to mojo Nirvano. Trenutno mi je tako, kot je, čisto kul.

Verjamem pa, da si marsikdo ne želi mojega načina življenja, ki ni čisto klasičen.

Tudi ti se imej fajn!

[martinca]

ne znam si predstavljati, da bi sedaj nekdo posegal v to mojo Nirvano.

 


***

Meni pa je nerodno, ker sem sploh kaj rekla, soditi nisem hotela.
Avtorici ne pripisujem izkoriščanja ali poskusa izkoriščanja, ampak samo blago zavajanje, vendar pa to spet nima razloga v poskusu izkoriščanja. Pač pa v tem, da včasih človek še sam  ne ve, pri čem točno je (ali 'slabo od nekoga' odtehta tisto 'dobro od njega', za zvezo ali ne).  Po moje da starejši kot si, manj si 'notri', tembolj je vse na pol in zato nič točno prav.