Se en nov, ki bi se rad pridruzil klubu drugacnih

[MusicMan]

Najprej en lep pozdrav vsem. Ne berem dolgo tega foruma pa vidim, da ste tukaj gor res korektni ljudje.

Cisto po nakljucju sem naletel na nebojse.si portal in ko sem prebral definicjio socialne anksioznosti, nisem mogel verjet, kako v nulo ta razlaga opisuje mene. Do sedaj mi pac ni bilo cisto jasno zakaj sem drugacen, "cuden", nedruzaben, …, s konstantnim obcutkom, da sem z lune padel, da ne sodim nikamor. Koncno lahko dam tem mojim "problemom" neko ime, definicijo, skoda je samo, da sem nasel tole relativno pozno - sem namrec ze v tridesteih letih.

Po prebiranju foruma vidim da nisem edini in da imajo ljudje, na zalost, se vecje tezave, zato sem dolgo okleval ali sploh napisem stavek ali dva o sebi. Pa vseeno…

Definicija opisuje situacije ki izzovejo anksioznost. V bistvu se najdem kar v vecini njih, problem je v tem, da imam obcutek da je z leta v leto slabse, vedno bolj se zapiram vase. Tisto kar pa najbolj "ubija" je pa samota. Najti si punco - nemogoce. Se z oci v oci pogovarjat z njo - nemogoce. Kaj sele jit na zmenek - katastrofa. Ne stekam tega. Pa vem da nisem neumen, se vsega kar sem se v zivljenju lotil, sem naredil dobro. Vem da bi bil dober z njo, da bi 100% stal za njo, jo podpiral, ampak ko pa pride do tega da je treba spregovorit par besed, odpovem, zamrznem, kot en debil, glava prazna in samo gledam kako bi se cimprej izognil situaciji.

Vem, napisano ni nic novega, veliko je podobnih primerov tukaj, v bistvu sploh ne vem zakaj tole pisem - izgleda da sem se moral mal izkasljat

Tako, dosti nakladanja zaenkat, dolgih postov se nikomur ne da brat

Lp, MM

[Betka]

Pozdravljen, MusicMan!

Lepo, da si se pridružil forumu. Strinjam se s tabo, Ne boj se forum je zelo gostoljuben, uporabniki pa sočutni in razumevajoči. S tega vidika daleč prekaša mnoge slovenske forume.

Dosti nas je imelo takšen občutek, kot ga ti opisuješ, da so ljudje s še večjimi težavami in kaj novega lahko sploh povem... POmembno je to, da so to tvoja oseban doživetja, tvoji občutki in tvoje skrbi in so zato dragoceni in pomembni. Prav je, da jih izraziš in tako pomagaš sebi in morda še komu.

Socialna anksioznost je, kot dobro veš, sila neprijetna zadevščina. Škoda, da bi nam ona krojila življenje, ko pa se jo da uspešno omiliti. Si se morda o svojih težavah že pogovarjal s kakšnim strokovnjakom?

Piši!

[freebird]

Tudi če si že v30tih,bolje da si to spoznal sedaj kot pa nikoli .Nikoli ni prepozno,še vedno si lahko pomagaš,še vendo si lahko dobiš punco,itd.Nič ni še izgubljeno,že to da si opazil svojo tezavo je korak naprej !!   ...Dosti ljudi si celo prekriva oz. se prepričuje da nimajo psih. težav,najbrž že zaradi tega stigme.Ampak le taki ki se zavemo svojih težav in jih začnemo reeševati imamo še šanso de neki naredimo zase.Poišči si strokovanjaka,kolikor si upaš si pomagaj sam ( če si upaš,ker čez lastne občutke je zleo težko it -vsaj meni). 

[Toja]

Pozdravljen MM...tudi jaz se strinjam s predhodniki in ti priporočam, da se morda obrneš na
kakšnega psihoterapevta, da bosta predelala tvoje težave in našla pot iz njih...

Ne boj se...bodi odkrit in iskren...to pomaga!

[Suzy]

MM tudi jaz te pozdravljam in dobrodošel na forumu,...kadar boš v čustveni stiski piši,tukaj boš
imel podporo,deležen boš prijazne,vzpodbudne,...besede,nasveta,....tukaj so krasni ljudje!!!
V ostalem se pa strinjam s Tojo!!!
Drži se

[Sofia-Del_Sati]

MM hoj! 

tvoj citat: "Po prebiranju foruma vidim da nisem edini in da imajo ljudje, na zalost, se vecje tezave, zato sem dolgo okleval ali sploh napisem stavek ali dva o sebi. Pa vseeno…"

tukaj ni važno kdo ima večje težave in kdo manjše; ko težave so, so! in ni merilo kako velike so, merilo je to, da nas obremenjujejo!

in naš cilj je, da jih "kontaminiramo"!

zato mm, nikoli ne imej filinga, da si manjvreden, ker so tvoje težave majhne; zate so velike. in vedno piši, ko boš imel kaj nerešljivega, kajti več glav več ve!!!



lp sofie 

[MusicMan]

Hvala vsem za odgovore - nisem se motil, super ste! 

Zavedam se, da bi blo najbolj pametno poiskat strokovno pomoc, ampak ravno v tem je problem te ankse - kako nekemu popolnemu tujcu razlagat svoje probleme. Nemogoce. Ze to, da tule pisem, je pravi cudez. Saj sigurno poznate ta postopek - tudi ce se v nekem trenutku odlocis za nekaj, si preprican da bos to storil, potem pa pretece kaksen dan, dva, v glavi 1000x premeljes vso zadevo, preanaliziras in na koncu se prepricas da tega, karkoli ze to je, ne rabis, da si OK, skratka da je status quo cist OK 

To je nekako tako, kot ce bi se nekdo bal vode, bi mu pa predlagal "pejd, greva plavat z morskimi psi" 

Saj drugace zadeva ni toliko problematicna, da nebi mogel funkcionirat v vsakdanjem zivljenju, tako kot sem bral v nekih postih, da ljudje tudi po vec mesecev ne gredo iz stanovanja - bogi Sej ne recem da komaj cakam da grem v trgovino, po nakupih, ..., ker je vedno prisotna neka tesnoba, samota, nepripadnost, ampak ce je treba jit, grem.

Pri meni se vse ustavi pri spoznavanju ljudi, se posebno pri dekletih. Tu sem na cisti nuli. Sej se kdaj pa kdaj, ce imam kaksnega od boljsih dni, prepricam - pa zakaj pa jest nebi mogel met dekleta, sej tko slab pa spet nisem. Potem se pa zacne tisto mletje v glavi - pa zakaj bi se neka punca sploh matrala z vsemi mojimi kompleksi, ce pa na vsakem koraku lahko dobi 10 "normalnih" tipov, s katerimi se da fino zurat. Vedno slisim folk govort samo o tem prekletem zuranju 
In, na koncu vemo kje pristanem - status quo 

Se enkrat hvala vsem ki se potrudijo brat vso to moro,

MM.

[_LiMoNcA_]

MusicMan dobrodošel med nas 

[Aslan]

Zavedam se, da bi blo najbolj pametno poiskat strokovno pomoc, ampak ravno v tem je problem te ankse - kako nekemu popolnemu tujcu razlagat svoje probleme. Nemogoce. Ze to, da tule pisem, je pravi cudez.

Pozdravljen med nami MusicMan.

Čar in moč psihoterapije je prav v "odnosu", ki nastane med terapevtom in klientom.
Ta NOV in DRGAČEN odnos ti pomaga spoznati sebe takega kot si.
Terapevt te ne obsoja, te ne kritizira, te sprejme takega kot si (taki naj bi bili vsi odnosi) ...
Skozi to se počasi upaš tudi sam sebe spoznavati kakšen si in kaj vse lahko postaneš,
odkrivaš zakaj se nisi upal ali mogel izraziti v preteklosti ... spoznavaš svojo pravo vrednost in se učiš vzljubiti sebe ... učiš se biti ljubeč do sebe in ne le kritičen ...

Počasi ... korak za korakom ... pride tudi pogum in se boš nekoč odločil morda tudi za psihoterapijo.
Tam ne gre le za jambranje ali razaganje težav tujcu ...
je predvsem globok proces samoraziskovanja s strokovno pomočjo ...
Terapevt zna prižgati lučko tam kjer ti morda vidiš temo ...
nato se ti odpre novo obzorje ... nove melodije življenja ...

 

[freebird]

MM ,najbrž bi ti bil problem že poklicat v kakšno ambulanto in se naročiti k strokovnjaku ? Ali se mu samo zaupati ? .Naredi to,ker bo najbolje zate.Drugači neboš nikoli vedel kaj sizamuju zaradi te motnje.Koliko stvari je mogoče šlo mimo.Naredi to zase,ker si vreden !

Kar se pa tiče glede punc,iste doživljam jaz pri fantih le zakaj bi bil z mano saj ima na rrazpolago še 100 boljših.

Tisti ki imamo to motnjo,te popolnoma razumemo s tvojimi občutki vred.Zmoremo priti iz tega samo želeti si je treba,delati na tem in imet kup poguma

[Any90]

Tudi jaz imam podobne težave s pristopom do psihoterapevta in tem... Največkrat se mi v glavi pojavljajo misli kaj pa če me terapevt ne bo razumel, me bo kdo tam poznal, kaj če me bodo ogovarjali za hrbtom, ne bom vedla kaj naj govorim in podobno. Zato me zanima če je imel kdo od "izkušenejših" uporabnikov foruma podobne težave in kako se je spopadel z njimi

[_LiMoNcA_]

Any js mam tut razne negativne misli ki se začnejo z ''kaj pa če..''.Mene je psihiater po domače povedan nafilu iz AD-ji (mi ne pomagajo veliko) in me odpisu dam...

[Aslan]

Na psihoterapijo hodi vse več ljudi.
Ne samo tistih, ki se srečujejo z duševno motnjo.
Za terapijo se odloča vse več tistih, ki sami niso kos medsebojnim odnosom, dogodkom, situacijam ki jih življenje prinaša. Tudi takšnih, ki si želijo osebno rast, samospoznavanje, ki si želijo spremeniti življenje na bolje, živeti bolj kakovostno.

Vsak, ki postane psihoterapevt mora v času edukacijetudi sam skozi proces
psihoterapije pri učnem terapevtu ... okoli 2oo ur ... na sebi doživi kako je biti v vlogi klienta.
Tam predeluje SVOJE stike, zgodbe, misli, strahove, skrbi ... osebnostno zori, se spoznava ...
prav zato da kasneje v delu s klienti ve razmejiti kaj so njegove lastne vsebine.

Sama imam s psihoterapijo, v obeh vlogah, zelo dobre izkušnje.
Se pa vedno v medsebojnih odnosih lahko zgodi, da drug drugemu ne ustrezamo.
V takem primeru iščemo dalje ... gremo naprej k drugemu terapevtu ...
Ljudje smo različni, imamo različne potrebe, pričakovanja.

Ker je psihoterapija večinoma samoplačniška si dogovorjen na uro.
Ni čakalnice, ni vrste ...
Prostori so ponavadi prijetni, niso podobni ordinacijam, so bolj soba za pogovor.

PS:
psihiater ni enako kot psihoterapevt!

[Arwen]

pozdrav še z moje strani, MusicMan 

Na psihoterapijo hodi vse več ljudi.
Ne samo tistih, ki se srečujejo z duševno motnjo.
Za terapijo se odloča vse več tistih, ki sami niso kos medsebojnim odnosom, dogodkom, situacijam ki jih življenje prinaša. Tudi takšnih, ki si želijo osebno rast, samospoznavanje, ki si želijo spremeniti življenje na bolje, živeti bolj kakovostno.

Vsak, ki postane psihoterapevt mora v času edukacijetudi sam skozi proces
psihoterapije pri učnem terapevtu ... okoli 2oo ur ... na sebi doživi kako je biti v vlogi klienta.
Tam predeluje SVOJE stike, zgodbe, misli, strahove, skrbi ... osebnostno zori, se spoznava ...
prav zato da kasneje v delu s klienti ve razmejiti kaj so njegove lastne vsebine.

Sama imam s psihoterapijo, v obeh vlogah, zelo dobre izkušnje.
Se pa vedno v medsebojnih odnosih lahko zgodi, da drug drugemu ne ustrezamo.
V takem primeru iščemo dalje ... gremo naprej k drugemu terapevtu ...
Ljudje smo različni, imamo različne potrebe, pričakovanja.

Ker je psihoterapija večinoma samoplačniška si dogovorjen na uro.
Ni čakalnice, ni vrste ...
Prostori so ponavadi prijetni, niso podobni ordinacijam, so bolj soba za pogovor.

PS:
psihiater ni enako kot psihoterapevt!

 

[urssska]

MM, pozdravljen. Jz bi rekla, da je najslabše zate tisti moment, ko se nehaš zavestno izpostavljat situacijam, v katerih si cel presran od strahu. Vsak izhod iz hiše je vaja zase in prilika, da rineš z glavo naprej skozi zid, ker samo to te lahko obvaruje pred tem, da se zapiraš vedno bolj. Se mi zdi zelo dobro,da se prisiliš in greš ven. Požri slino in pojdi še k psihiatru in terapevtu. Prvi ti bo lahko predpisal zdravila, ki ti lahko pomagajo ob akutnih napadih tesnobe, drugi ti pa na dolgi rok pomaga naučit se zadevo obvladovat in tudi pozdravit. Zahteva pa kr vztrajnost, potrpljenje in čas, instantne rešitve pač ni. Pa zdi se mi, da v tridesetih letih ni še absolutno ničesar izgubljenega. 

[raina]

Music man..sedaj si me malce ''razjezil''..ne moreš rečt, da zakaj bi se neko dekle matralo s tabo, ko pa lahko najde 10 drugih boljših fantov. Vi vsi tukaj, zapomnite si: Če te ima oseba resnično in iz dna srca rada, vaše težave, vaše terapije ali karkoli pač že, za njo ne bodo matranje, ampak še močnejša vez med vama! Prosim vas, ljudje, ne mislite tako. To lahko vzamete morda  tudi kot prednost, verjemite. To je lahko dobra smernica za globok in lep odnos... In verjamem, da če bi imeli ob sebi partnerja/partnerko, ki bi vam stal/a ob strani, bi težave rešili še prej.

In prosim vas, ko berem vse te teme...mislite tudi na to, da vsak dan, ki mine in vi ne naredite nič, je izgubljen dan in ne boste ga več kdaj mogli zavrtet nazaj. Tukaj ste, sedaj in v tem trenutku!Prebudite se!!! Čas je da se vaša pot začne vzpenjat proti soncu...samo ne obračajte mu hrbta.

Vsak človek je unikaten, neprecenljiv in neponovljiv, samo enkrat v takšnem telesu in z takšnim duhom! Vse se zgodi z razlogom in pomislite....če ste vi bili najhitrejši izmed vseh neštetih semenčic, ki so potovala k jajčecu, dokazuje da ste tukaj na tem svetu z razlogom!!!

[Klipan]

Glasbenik, pozdravljen  Slučajno sem našel to temo. Zanima me, kakšna je situacija pri tebi danes?
A igraš kakšen inštrument?