Kdaj ni potrebe po depresiji...

[dusica]

Mojcika,

jaz se žal, ne strinjam čisto z vsem, kar meniš/menite in sicer DA JE VSE ODVISNO OD NAS SAMIH...niti pod razno! Najprej: na določene stresne okoliščine ne moremo vplivati (slaba služba, smrt, izguba partnerja ali drage osebe, ljubljenčka in pd..) sami, saj so neizogibne. Je pa res, da je od nas odvisno, kako bodo odreagirali in nastalo situacijo sprejeli. Dejstvo je, da smo ljudje ZELO RAZLIČNI. Nekateri, npr. ločitev prebolijo v 2,3 letih, drugi prebolevajo 10 let, spet tretji nikoli ali pa jim ostane "brazgotina", ki večkrat prebudi še tako zastarele globoke rane..

Kar se tiče duševne ali psihosomatske bolezni: TEH JE VEČ OBLIK! Eni depresijo premagajo, drugi se borijo 3,4, 5, 10 let ali dosmrtno..tako da ni vse odvisno od nas samih.. Iz svojih izkušenj vem, da za določene ovire/težave premostit, je potrebno veliko truda, razumevanja, modrosti in zdravega razuma ter vseživljenjskega spoznanja..po drugi strani, pa sem spoznala ljudi, ki so prestali res težke življenjske travme in se še danes borijo z depresijo in sorodnimi "boleznimi" ali ne verjamejo v neke čudeže, ker..jih ni - iz tega vidika! V smislu: sprejeti, kar nam je dano in v tem "majhnem" najti čim več lepih stvari..ker dejansko so.. ..le tiste smotane izkrivljene misli, napačno dojemanje določenih dejstev in ljudi, potem pozročijo notranji "kolaps", da...se zdi, v trenutku, življenje "nerešljivo"...pa vsi vemo, da se da iz tega ven izvleči, čeprav ni vedno lahko...ZAUPATI VASE IN ISKATI IZHOD IZ TE DOLGE TEMNE JAME...to je to!


                   Dušica

[mojcika]

  Dušica

Se strinjam s teboj, da ne moremo vplivat na zunanje dejavnike in dogodke in da so nam določene izkušnje dane in se zgodijo in nam lahko še kako pustijo pečat.... popolnoma strinjam...... in ker smo si različni tudi različno reagiramo....poznam tudi jaz ljudi, ki se dolgo pobirajo, eni pa takoj....

Veliko pa lahko naredimo tudi sami, da spreminjamo stil življenja, da kdaj, se potrudimo, da pomislimo tudi nase, čeprav ni lahka, da si postavimo cilje in se sami prisilimo, da nekaj ukrepamo, če se le da, vem, da ni lahka in vem tudi, da je lahko govoriti kakor storiti, doživeti

Ne morem vedet kako je biti v koži nekoga drugega, ki prestaja lahko na svoj način hujši pekel, kakor je lahko tudi moj po svoje, a ga izražam na svoj način......

Mislila sem, da se da toliko naredit, da poizkušaš in se trudiš karkoli se da in se sprejmeš takega kakor si, edinstven tudi s težkimi dnevi in se poizkušaš imeti tudi sam rad...lep v svoji posebnosti.....
Seveda počasi korak po korak iz dneva v dan, ni lahka in ni vedno vse svetlo.....a je pa tudi veliko lepega okoli nas za kar je vredno živeti
Morda uživat v vsaki malenkosti, da ne bo hrepenenje večje.....

Vse lepo Dušica, pa veliko sreče ti želim 

[dusica]

Mojcika,

lepo napisano in vračam  nazaj...si me praw presenetila z odzivom, da veš!

Ne morem vedet kako je biti v koži nekoga drugega, ki prestaja lahko na svoj način hujši pekel, kakor je lahko tudi moj po svoje, a ga izražam na svoj način......

Lahko mi zaupaš svoje težave preko ZS in bova spoznali, koliko sva si "podobni", sicer pa sem v zadnjih 8-ih letih spoznala, da sem res dušica in se ljubim kolikor se le da..tega mi ne manjka - ljubezni s svoje strani, čeprav v določenih točkah se moram še izboljšat, tako da bo zadeva res pristna! Razočaran sem bolj z odnosi s so-človekom, čeprav vem, da nismo/niste vsi enaki...zato pa se družim in iščem sebi primerne, pd in seveda tiste, ki me sprejmejo tudi z občasno depresijo in aksio..ki me razumejo in zakaj ne...tudi potolažijo in vzpodbudijo, da je vselej življenje lahko lepo...tudi, ko so določeni sivi dnevi še tako dolgi...

Kakorkoli, sedaj sem se lotila trdnega dela na svojih mislih, čustvih, občutenju in vedenju, tj. prebiram knjigo VKT ZA TELEBANE...in srčno upam, da bom znala razumeti, katere vsiljive misli, mi povzročajo padce, žalost in  in kako se lahko naučim spremeniti le-te, se brzdati in obvladati, ko je težko...vse to mi pobere veliko energije ali se ne dam...


                                   Dušica