današnji dan

[Sofia-Del_Sati]

ooo dragica.... pozitivka na dveh nogah!!!!

jst sm trenutno negativka na štirih nogah in upam, da kmalu ratam kravji tepih, saj mi je vse dol padlo in ne vidim svetle prihodnosti niti 1mm od mojih oči

dragica-super ženska si. škodar,ker te ne bom mela možnost v živo spoznat. lps

[dusica]

Sofi,

dej, dej, saj si tudi ti naša velika pozitivka, pa nikoli tega ne opaziš...samo preberi nazaj, kaj vse lepega/dobrega si napisala.. In zato vem, da boš tudi ti našla most čez to ognjeno reko..če se tako izrazim...dejmo!

Ni lahko, ni enostavno in včasih vse zelo moteče ali si počasi nabiram notranje moči (preko počitka, meditacije, knjig ... ), da ko pride tisti padec, se kaj hitro poberem, čeprav..včasih tudi zbeži kakšna solza ali  , vendar sem na to ponosna, ker se duša "čisti"..in zadiha naprej!

Skupaj bomo našli še kakšno gladko stransko pot...

                              Dušica             

[Suzy]

Sofi,
dej, dej, saj si tudi ti naša velika pozitivka, pa nikoli tega ne opaziš...samo preberi nazaj, kaj vse lepega/dobrega si napisala..             

Se strinjam !!!

[atena]

Zame je pa danes tak težek dan. Že ko sem se zbudila, sem se počutila, kot bi se name usedla 5 tonska žival. Najraje bi se zabubila in prespala te dni/tedne oziroma cel naslednji mesec. Kmalu se bliža prva obletnica smrti osebe, ki mi je bila izjemno draga in že spet so me začele mučiti sanje o tem, kako je umrla. Nazadnje je trajalo 14 dni, ko sem vsak dan imela iste sanje, po enemu tednu sem bila že ko rožica in se samo vegetirala. Psihično me čisto ubijejo. In sedaj so se začele ponavljati ...

[Slavka]

Atena Obletnice smrti nam ljubih oseb so ponavadi precej stresne...takrat naše misli vrtijo film nazaj in se utapljajo v spominih...ravno tako se nam vse skupaj lahko odraža v sanjah.
Proces poslavljanja traja kar dolgo časa...eno leto je šele začetek, ko se največja bolečina umiri in se počasi sprijaznemo, da nekoga ni več z nami...
Največ, kar lahko storiš je, da se poizkušaš spominjati lepih stvari...ne razmišljaj o tem KAKO je oseba umrla, temveč o tem KAKO je živela...spominjaj se vajinih skupnih trenutkov in lepih stvari.