Frnikula!

Da še jaz nekaj napišem v to temo, ker je to dejansko moje področje.
Ja, tudi jaz imam OKM; nekaj ga je genetsko pogojenega, nekaj je posledica parih stresnih dogodkov, ki so se mi dogajali v otroštvu in kasneje tudi v odrasli dobi in so povezani z okužbami. Travma je bila huda in jaz sem razvila obrambni mehanizem pretiranega umivanja, da bi se zaščitila pred ponovno travmo, ker moj primer bazira na čisto realni osnovi. Sem pa seveda zašla v čisto pretiravanje. Pri meni bi bila potrebna samo večja pazljivost in večja stopnja higiene kot pri določenih posameznikih, ker sem očitno preobčutljiva na enem področju.
Psihoterapevtka mi je razložila, da je moje ravnanje popolnoma utemeljeno, saj ima realno osnovo, ampak je pa prešlo v pretiravanje. In sedaj skušava to pretiravanje nekako omejiti v normalne okvire.
Je pa tako, da motnja sama od sebe ne izgine, kvečjemu se še poglablja, in če se ne ukrepa v pravi smeri, potem se širi in poglablja in na koncu postaneš suženj te motnje. Zato ti svetujem ukrepanje. Jaz prisegam na kombinacijo psihiatrije in psihoterapije.
Pri meni se je to začelo kazati že v otroških letih, moteče pa je postalo pred približno štirimi leti.
Pri meni je tudi izredno močna tendenca po urejanju, pospravljanju...
Ampak to mene ne moti. Jaz recimo postanem anksiozna, če moram živeti v neurejenih in nepospravlljenih razmerah. Motnja postane motnja, ko te začne ovirati v življenju.
Jaz redoljubnost in določen perfekcionizem ne štejem za motnjo, če posameznika ne ovira v življenju. In mene to ne ovira, začelo pa me je ovirati pretirano umivanje in delam na tem, da nekaj spremenim.
Pa ti poznaš vzrok za nastanek tvoje motnje?
Nekateri ga poznamo, nekateri pa pač ne. Pa to ne pomeni, da zadeva ni obvladljiva, če ne poznaš vzroka.
Začni ukrepati preden bo prepozno.