Poučni biblijski citati

[Devlin]

Kdor je veren, ta je dober do drugih.

 

[martinca]

Devlin, po zapisih iz biblije, iz verskega nauka. Sicer posploseno zveni...

Zdaj pa so bliblijo malo drugace priredili : raje govorijo  pravicnosti in krivicnosti kot v omenjem primeru.

[HisTer]

Devlin, po zapisih iz biblije, iz verskega nauka. Sicer posploseno zveni...

Zdaj pa so bliblijo malo drugace priredili : raje govorijo  pravicnosti in krivicnosti kot v omenjem primeru.

V Bibliji piše bolj o kratenju pravic, o temu, da moramo biti hlapci samozvanih naših lastnikov, o krivičnih, ki imajo več pravic, itd... Pač popolnoma v duhu tistega časa, ko je bila napisana. Kar je pač jasno, a na SREČO živimo danes in ne v tistih časih. 

[amadeus]

Kajti modrost tega sveta je neumnost pri Bogu. Pisano je namreč: »On zasačuje modre v njih lastni zvijači«; in zopet: »Gospod pozna misli modrih, da so prazne«. (1. Korinčanom 3:19,20)

Danes marsikoga označijo za pametnega oziroma modrega, čeprav za to ni vedno prave podlage kljub morebitnim akademskim nazivom, ki jih ponosno nosijo in se z njimi kitijo.
Nekateri veljajo za takšne samo zato, ker imajo veliko znanja na nekem omejenem področju. Vendar pri tako imenovanih intelektualcih tega sveta ni mogoče dobiti nobenih zanesljivih smernic glede tega, kako živeti zares smiselno. Prav nasprotno; zmedeni so zaradi nasprotujočih se idej in teorij, ki jih razlagajo posvetni intelektualci. Popolnoma drži, kot piše v bibliji, da tiste, ki dovolijo, da nanje vplivajo takšni ljudje, premetava »kakor na valovih in [. . .] jih semter tja [nosi] vsak veter nauka«. (Efežanom 4:14)

Kako drugače pa se godi tistim, ki si pridobivajo pravo modrost, katere vir je Bog! V Bibliji piše, da je Bog »edini moder«. (Rim. 16:27)
O vesolju ve prav vse, med drugim tudi to, kako je sestavljeno in kaj se je z njim dogajalo v preteklosti. On je tudi  postavil vse fizikalne zakone v naravi, na katere se ljudje opirajo pri svojem raziskovanju.
Zato nanj človeške iznajdbe in filozofija tako imenovanih genialnih umov ne naredijo nobenega vtisa. Prav tako tudi božji sledilci ne nasedamo praznim besedam modrecev tega sveta, ampak odgovore na življenjska vprašanja iščemo in tudi najdemo najdemo v božji besedi.

[amadeus]

Ubogega sovraži tudi bližnjik njegov, bogatina prijateljev pa je mnogo (Pregovori 14:20)

Gornje besede odkrivajo težnjo nepopolnih ljudi, namreč da sklepajo prijateljstva zato, da bi kaj dobili, ne pa zato, da bi kaj dali. Jezus ni imel takšne slabosti. Nanj ni vplivalo finančno stanje oziroma družbeni položaj človeka. Ni bil poznan po tem, da se druži z bogatimi in uglednimi, temveč po tem, daje  prijatelj preprostih in preziranih ljudi. (Mat.11:19)

Seveda Jezusovi prijatelji niso bili brez napak. Petru se je občasno zgodilo, da na stvari ni gledal pravilno. (Mat.16:21–23)
Jakob in Janez sta tudi npr. prosila Jezusa, naj jima da pomemben položaj v Kraljestvu in s tem pokazala, da se nagibata k častihlepnosti. S svojim ravnanjem sta razjezila druge apostole in vprašanje o tem, kdo med njimi je pomembnejši, je bilo vzrok njihovih stalnih prerekanj. Vendar je Jezus potrpežljivo skušal popraviti njihovo razmišljanje in se ni zlahka razjezil nanje.
(Mat. 20:20–28)

Kako pa je z nami? Smo radi v družbi pomembnežev?

[amadeus]

Prosimo pa vas, bratje, pripoznajte nje, ki se trudijo med vami in so vam predpostavljeni v Gospodu in vas svare,
(1. Tesaloničanom 5:12)

Oblast moramo spoštovati. Zakaj to danes ni vedno najbolj lahko? Eden od razlogov je ta, da so ljudje na oblasti nepopolni. Poleg tega smo nepopolni tudi mi. Premagovati moramo torej našo prirojeno nagnjenost k temu, da se upiramo.

Morda se sprašuješ: »Zakaj moramo ljudje spoštovati oblast, če pa nam je to tako težko?« Odgovor je tesno povezan s spornim vprašanjem, ali je Bog upravičeno vrhovni vladar vsega vesolja. Koga boš sprejel za svojega vrhovnega vladarja?
Če izberemo Boga, moramo spoštovati njegovo oblast. Če je ne spoštujemo, ali lahko v resnici rečemo, da je Bog naš Vladar? On velikokrat izvaja svojo oblast po nepopolnih ljudeh. Pooblašča jih, da skrbijo za njegovo ljudstvo. Kako bi gledal na nas, če bi se tem ljudem upirali? (1. Tes. 5:13)

Dokler torej Bog dopušča posvetno oblast smo jo dolžni ubogati in spoštovati.
To med drugim pomeni da pošteno plačujemo davke. (Dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega…)
Ne sodelujemo v demonstracijah in stavkah proti oblasti in o oblastnikih ne govorimo (ali pišemo) grdega, čeprav so morda pokvarjeni in nam s svojimi dejanji in načinom življenja kot taki ne dajejo dobrega zgleda.
Vemo namreč, da bo takrat, ko bo Bog postavil svojo vlado (Božje kraljestvo) na Zemlji tako lepo, da ne bo težko spoštovati oblasti. Do takrat pa je spoštovanje oblasti gotovo velik izziv za vse – tudi za iskrene Jezusove sledilce.

[amadeus]

Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj (Janez 13:34)

Bratoljubje nas resda pritegne, če smo ga kadarkoli v življenju doživeli v praksi, vendar pa je zanj treba tudi nekaj storiti.

Zamislimo si prasketajoč taborni ogenj, ki v temni noči s svojim toplim plamenom pritegne ljudi k sebi. Če tisti, ki se grejejo ob njem, ne nalagajo nanj drv, bo prej ali slej ugasnil.

Podobno se bo zgodilo z ljubeznijo, ki člane neke skupnosti tako čudovito povezuje. Če je ne bomo z ničimer krepili, bo oslabela. Kako pa jo lahko krepimo? Apostol Pavel odgovarja: »Živite v ljubezni, tako kakor je tudi Kristus ljubil vas in samega sebe izročil za vas kot daritev in žrtev Bogu v prijeten vonj.« (Efež. 5:2)
Zato se vprašajmo: Kaj lahko storim, da bi z drugimi živel v ljubezni?

[amadeus]

Pazite, da vas kdo ne upleni z modrijanstvom in prazno prevaro, po izročilu človeškem, po začetnih naukih sveta in ne po Kristusu ( Kološanom 2 : 8 )

Apostol Pavel je primerjal dejavnost Božjih služabnikov z duhovnim bojevanjem. Napisal je:
» (zakaj orožje našega vojskovanja ni meseno, ampak močno po Bogu za razrušenje trdnjav),  ko razdevamo sovražne naklepe in vsako visokost, ki se vzdiguje zoper spoznanje Božje, in vodimo vsako misel v sužnost pokorščine do Kristusa.« (2.Kor. 10:4, 5)

Česa pa se lahko ljudje osvobodijo s pomočjo Božjega izobraževanja? Lažnih naukov, praznoverja in človeške filozofije, če omenim le nekaj tega, kar ljudi obremenjuje. Izobrazba, ki jo daje Bog, ljudem pomaga, da premagajo razvade in si privzgajajo lastnosti, ki so Bogu všeč. (1. Kor. 6:9–11) Družinam pomaga, da postanejo srečnejše. Ljudem, ki so brez upanja, pa da pravi smisel v življenju. Takšno izobraževanje je v današnjem zmedenem svetu nujno potrebno.

[amadeus]

Nikomur ne vračajte hudega za hudo. Premišljujte to, kar bi bilo dobro vpričo vseh ljudi. Če je mogoče, kolikor je v vaši moči, imejte mir z vsemi ljudmi. ( Rim. 12:17,18 )

Apostol Pavel je pojasnil, da tistim, ki so do nas sovražni, ne bi smeli vračati milo za drago. To, da človek »vrača hudo s hudim«, namreč nikoli ne prinese nič dobrega. Pravzaprav takšno ravnanje  stvari samo še poslabša.
Pavel priporoča nekaj boljšega: »Delajte to, kar je dobro v očeh vseh ljudi.« Pogosto premagamo slaba dejanja ljudi v svoji okolici s tem, da jim praktično pomagamo kadarkoli dobimo za to priložnost.

Ali ti lahko kdo v nedogled dela krivico, če mu ti vedno vračaš z dobrim? Praksa kaže, da so mnogi uspeli svoje sovražnike spremeniti v prijatelje, ker so v praksi udejanjali moder biblijski nasvet.

[amadeus]

Zato, iznebivši se laži, govorite resnico vsak z bližnjim svojim… (Efežanom 4:25)

Ali govoriti resnico pomeni, da moramo vsakomur, ki nas o kaki stvari kaj vpraša, razkriti prav vsako podrobnost? Ni nujno. Jezus je med svojim bivanjem na zemlji pokazal, da nekateri ljudje niso vredni tega, da bi dobili neposreden odgovor oziroma izvedeli določene informacije.

Ko so ga hinavski verski voditelji vprašali, od kod mu oblast, da dela znamenja in čudeže, jim je odvrnil: »Naj vas tudi jaz nekaj vprašam. Odgovorite mi, pa bom tudi jaz vam povedal, od kod mi oblast, da delam vse to.« Ko mu pismouki in starešine niso hoteli odgovoriti, jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, od kod mi oblast, da delam vse to.« (Mar. 11:27–33)

Zaradi njihove pokvarjenosti in nevere se ni čutil dolžega odgovoriti na njihovo vprašanje. (Mat. 12:10–13; 23:27, 28)

Podobno se moramo tudi današnji božji služabniki paziti nekaterih ljudi, ki se jim ni težko zateči k zvijačam oziroma prevaram, da bi dosegli svoj sebični namen. (Mat. 10:16; Efež.  4:14)

[amadeus]

Kajti za to ste bili poklicani, ker je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da hodite po sledovih njegovih (1. Pet. 2:21)

Kot sledilci Jezusa Kristusa, ga želimo posnemati tako v oznanjevanju evangelija, kot tudi v svojem vsakdanjem življenju. Zato naš cilj ne bi smel biti zgolj posredovati drugim biblijsko znanje, temveč tudi odsevati božje lastnosti, še posebej njegovo ljubezen.

Biti ljubezniv in prijazen do vseh ljudi, brez licemerja, jim prisluhniti, jim nesebično pomagati, vedno znova odpuščati in se nikoli nad ničemer pritoževati, je navidez težko dosegljiv zgled, ki nam ga je Jezus pustil.
Pa vendar nam je vsem popolnoma jasno, da bi bil svet čudovit, če bi se vsi tako obnašali.

Mnogi verjamemo, da bo kmalu res tako. Saj je potrebno storiti tako malo za skupno blaginjo.
Mar nimamo radi svojih najbližjih? To ljubezen, ki jo že imamo, moramo enostavno prenesti na vse ljudi. Bo šlo? 

[amadeus]

Vera je torej iz slišanega oznanila, oznanilo pa pride po besedi Kristusovi (Rim. 10:17)

Kako si lahko torej pridobimo resnično vero? Če si tega res zelo želimo, nam pri tem lahko pomaga Jezusov zgled. On je zelo dobro poznal Svete spise in jim je povsem zaupal.

Tudi za nas je to pomembna osnova za graditev močne vere. Brez dobrega poznavanja Biblije tega ni mogoče doseči. To vemo vsi, ki nam je ta faza duhovnega razvoja uspela. To, kar je Jezus učil, je namreč znova in znova utemeljeval s Svetimi spisi. Pogosto je svoje poučne misli namreč pričel z besedami »Pisano je«, pri čemer je imel v mislih Božjo Besedo. (Mat. 21:13; Jan. 8:17)

Da bi si pridobili vero, s katero bomo lahko prestali preizkušnje, ki jih prej ali slej doživi vsak Kristusov učenec, moramo res vsak dan brati in preučevati Biblijo.
Na ta način namreč vsajamo v svoj um resnice, ki so temelj močne vere. Poleg tega moramo o tem, kar se naučimo iz Biblije, tudi poglobljeno premišljevati in meditirati, saj tako dosežemo, da se nam naučeno usidra v srce. Poleg tega moramo moliti za svetega duha, saj je vera del njegovega sadu. (Gal. 5:22)

Pravo moč in vrednost ima namreč samo vera, ki je živa. (Jak. 2:17)

[amadeus]

Živa je namreč beseda Božja in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše in duha, členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srca (Heb. 4:12)

Duhovno premalo poučeni kristjani v dneh apostola Pavla se niso ravnali po Božji Besedi, zato niso mogli videti, kako uporabna so njena načela v praksi. (Heb. 5:13)
Z njenim sporočilom niso bili seznanjeni v tem smislu, da ji niso dovolili, da bi jih v življenju vodila in bi se zato modro odločali. Biti seznanjen z Božjo Besedo torej pomeni, da poznamo njeno vsebino in da po njej tudi živimo.

Kako to deluje v praksi?

Nekoč je med neko kristjanko in njeno sodelavko prišlo do spora. Kaj je storila, da bi med njima zopet zavladal mir?

Takole pojasnjuje: »Na misel mi je takoj prišel svetopisemski stavek iz Rimljanom 12:18, kjer piše: ‚Če je mogoče, bodite, kolikor je od vas odvisno, v miru z vsemi ljudmi.‘

Zato sem se s sodelavko dogovorila, da se dobiva po delovnem času.« Pogovor je bil zelo uspešen in njeno ravnanje je na sodelavko naredilo močan vtis. »Iz tega sem se naučila, da ne bomo nikoli zgrešili, če bomo ravnali po biblijskih načelih,« pravi.

[amadeus]

Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša;
 in dala se mu bo.
(Jak. 1:5)

Kako pa lahko dobimo modrost, ki jo daje Bog? Ker On razodeva modrost v svoji Besedi, si jo lahko pridobimo tako, da kar najbolj skrbno preučujemo Biblijo, se posebej tiste dele, ki vsebujejo Jezusove besede, za tem pa o prebranem poglobljeno premišljujemo. (Preg. 2:1–5)
Poleg tega moramo za modrost tudi vztrajno prositi Boga. Božja Beseda nam zagotavlja, da nas bo uslišal in nam pomagal, če ga bomo iskreno prosili. S pomočjo duha bomo lahko v Božji Besedi našli dragulje modrosti, ki nam bodo pomagali pri premagovanju težav in pri sprejemanju modrih odločitev. (Luk.11:13)

[amadeus]

Molite za nas; kajti prepričani smo, da imamo dobro vest, ker hočemo pošteno živeti in ravnati v vsem.
(Hebrejcem 13:18)

Ko se je v Indiji neka ženska vračala domov z gradbišča, na katerem je pomagala pri gradnji dvorane, je na tleh blizu avtobusne postaje našla zlato verižico, ki je bila vredna okoli 600 evrov. Čeprav ni imela veliko sredstev za življenje, jo je odnesla na policijsko postajo in jo izročila enemu od policistov. Ta kar ni mogel verjeti svojim očem! Pozneje jo je neki drug policist vprašal: »Zakaj ste se odločili izročiti verižico?« Pojasnila je: »Biblijski nauki so mi pomagali, da sem se spremenila. Sedaj sem pošten človek.« Policist je ves prevzet dejal: »V naši zvezni državi je več kot 38 milijonov ljudi. Če bi že desetim od njih biblijski nauki pomagali, da bi postali takšni kakor vi, bi bil to velik dosežek.«

Ali nimamo, ko pomislimo na milijone ljudi, ki jim je Božja izobrazba izboljšala življenje, obilo razlogov za to, da hvalimo Boga?

[amadeus]

Veselo srce razvedruje obličje, bolečina srca pa tare duha
(Pregovori 15:13)

Zelo pomembno je, da v življenju znamo najti zadovoljstvo, veselje in pozitivne stvari. Sveto pismo ta vidik mnogokrat poudarja.

Vendar se dogaja, da so tudi nekateri kristjani tako zelo obupali, da so nehali brati Biblijo in poglobljeno premišljevati o njej. Njihove molitve so postale mehanske in nekateri od njih so se celo osamili ter ne želijo imeti stikov z ljudmi; niti s sočastilci. Jasno je, da je dolgotrajna potrtost lahko škodljiva.
(Preg. 18:1, 14)
Po drugi strani pa nam bo pozitivna naravnanost pomagala, da se bomo osredinjali na tiste stvari v življenju, ki nam lahko prinesejo radost in zadovoljstvo. Pravzaprav ravno takrat, ko nam stvari v življenju ne gredo tako, kot bi si želeli, ne bi smeli opustiti dobrih navad, povezanih s pravim čaščenjem. Dejansko je ravno to, da smo zaposleni z dejavnostmi, ki osrečujejo, protistrup za žalost. Bog pravi, da nam lahko prinese veselje to, da redno beremo njegovo Besedo oziroma »pozorno gledamo« vanjo.
(Ps. 1:1, 2; Jak. 1:25)
V Svetem pismu lahko preberemo mnogo vzpodbudnih misli in če se družimo z istomislečimi pa slišimo »prijetne besede«, ki nas dvignejo in nam razveselijo srce.
(Preg. 12:25; 16:24)

[amadeus]

Temuč ako je lačen tvoj sovražnik, ga nasiti, ako je žejen, ga napoji; kajti če to delaš, mu nakopičiš žerjavico na glavo. (Rim. 12:20)

Ko je apostol Pavel pisal to vrstico, je nedvomno imel v mislih besede iz Pregovorov 25:21, 22:
»Če je sovražnik tvoj lačen, siti ga s kruhom, in če je žejen, napoji ga z vodo:  kajti žerjavice mu nakopičiš na glavo, in GOSPOD ti bo povrnil.«

Glede na druge nasvete v 12. poglavju Rmljanom apostol Pavel s to ponazoritvijo prav gotovo ni hotel reči, naj tistega, ki nam nasprotuje, s simbolično žerjavico kaznujemo oziroma ga osramotimo. Omenjeni pregovor kot tudi precej podobne Pavlove besede v pismu Rimljanom se očitno nanašajo na starodavno metodo taljenja kovin. Prijazno ravnanje lahko kakor » žerjavica « nasprotnikom omehča srce in stali njihovo sovražnost. Zaradi izkazane prijaznosti nam lahko postanejo bolj naklonjeni.

To je skladno s tem, kar je vseskozi učil tudi Jezus. Vsem je potrebno odpuščati in do vseh je potrebno biti ljubezniv, dobrotljiv in prijazen neglede na to, kakšne krivice nam delajo. To ni enostavno doseči. Če pa nam uspe na ta način živeti, z velikim presenečenjem ugotovimo, kako zelo nam to osebno koristi.

Ali si lahko do nekoga venomer sovražen, če ti on vse vrača z dobroto? To enostavne ne gre.

V novejšem obdobju je ta princip uporabil veliki Mahatma Gandhi s svojim nenasilnim uporom proti angleškim kolonizatorjem.

[amadeus]

Ne odtezaj dobrotnosti njim, katerim je je treba, ko jo more storiti roka tvoja. (Preg. 3:27)

Prava prijateljstva se ne rodijo kar po naključju. Pogosto temeljijo na vzajemni ljubezni do Boga. Poleg  tega so plod  trdega dela in požrtvovalnosti. Celo v družini si morajo rodni bratje in sestre prizadevati, da bi med seboj spletli močno prijateljsko vez.

Kako si torej lahko pridobiš dobre prijatelje? Prevzemi pobudo!

Apostol Pavel nas spodbuja, naj nam »preide v navado, da smo gostoljubni«. (Rim. 12:13)

Da bi nam nekaj prišlo v navado, moramo to redno početi. Enako nam  bo tudi gostoljubje prišlo v navado, če bomo izkoristili vsako priložnost, ki se nam za to ponudi. To navado si lahko pridobimo le sami, nihče si je ne more pridobiti namesto nas. Gostoljubni smo med drugim tako, da večkrat povabimo  k sebi domov  različne ljudi. Ali ti lahko preide v navado, da redno izkazuješ gostoljubje članom  svoje razširjene družine, sosedom, sodelavcem, prijateljem? Mogoče se je v začetku  za to potrebno potruditi.

Kaj pa izkazovanje gostoljubnosti popolnim neznancem? Ali ponudimo vsaj kozarec vode žejnemu popotniku, potujočemu trgovcu ali kakšnemu drugemu nepovabljenemu obiskovalcu?

[Devlin]

http://skepticsannotatedbible.com/cruelty/long.html

[amadeus]

Nebesa so nebesa GOSPODOVA, a zemljo je dal sinom človeškim.
 (Psalm 115:16)

Sveto pismo pojasnjuje, da bo človeštvo na zemlji doseglo popolnost. (Raz. 20:1–3, 6, 12; 21:1–4)

Vendar so odpadniški verski voditelji tako imenovanega krščanstva privzeli drugačne zamisli. Teologi so pričeli Sveto pismo razlagati tako, da je bilo videti, da odlomki, ki opisujejo nebeško upanje, učijo, da gredo vsi dobri ljudje v nebesa. Človekovo življenje na zemlji naj bi bilo torej samo prehodno, samo preizkus, ali je posameznik vreden življenja v nebesih ali ne.

Nekaj podobnega se je zgodilo tudi Judom, ki so prvotno imeli pravilno upanje na večno življenje na zemlji.
Sčasoma so privzeli grško zamisel o prirojeni nesmrtnosti in njihovo prvotno upanje je izginilo.
Kako zelo se je njihov novi pogled na človeško življenje razlikoval od biblijskega opisa človeka!
Človek je namreč fizično bitje, ne pa duhovno. Bog Jahve je prvemu človeku rekel: »Prah si.« (1. Mojz. 3:19)

Ljudem je bila v trajno bivališče dana zemlja, ne pa nebesa.
Postavil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase (Psalm 104:5)