jaz sem bila letos prvič na trajektu ... to je bil zame cel podvig, velika stvar (panična motnja) ... za nameček pa me dajejo še te slabosti na barkah in vseh premikajočih se rečeh ... so mi vsi govorili, da se nič ne čuti oz. tako malo, da človek čist normalno funkcionira gor ... pa ni blo tako ... vrtoglavica se je začela že predno smo sploh štartali (se pravi, da ladja še ni plula), pol je ratala pa še večja frka u glavi
že itak sem prej bla zelo nervozna (ko čakaš tam v vrsti za z avtom zapeljat gor na trajekt), tk da je po moje bla kombinacija slabosti (ki ne nisem čutla v želodcu, ampak v grlu), zelo neprijeten občutek v glavi-vrtoglavica in še strah. najbolj me je matrala glava, s tem, da sem imela na obeh rokah zapestnice proti slabosti, jedla sem samo prepečenec in pa potem tekom vožnje (trajala je 4h) še ingver->to je super zadeva proti slabosti!! ... najhujše je blo, ko je ladja izplula in se je obračala, to mi je v glavi nardilo reakcijo in dragemu sem že rekla, da bom padla skup (na srečo nisem!!), ampak čisto tak občutek je bil, parkrat me je tako oblilo ... po slabih 15ih minutah vožnje sem vzela Lexaurin (3mg), prijela sem se dragega in počasi je tekel čas ... sredi poti je blo že boljše, ampak sem mogla bit na miru in gledat sem mogla ven-v daljavo (ne dol v vodo ob trajektu!!), da se je lažje prenašalo ... pa če sem glavo nasplonila kam oz. si podpirala vrat je blo boljše ... ko sem med vožnjo šla na WC sem rabla spet pol ure za delno pomirit center za ravnotežje
tega ne pišem, da bi koga prestrašla, to sploh ni moj namen, samo delim izkušnjo ...
priznam pa, da so se mi 4 ure zdele kot 3h, kar je še vedno dolgo, ampak sem zgleda pričakovala, da se bo še bolj vleklo
dobro se je zamotit s čim (jasno v takem stanju ne moreš jest, brat itd.), lahko pa se s kom pogovarjaš in lahko zamotiš sam sebe z razmišljanjem o čem drugem (vožnja nazaj je bla lažja, ker sem imela o veliko lepih rečeh za razmišljat ... sem podoživljala dopust)
na poti tja sem morala 1x do WC-ja, to je bla muka, ker takoj ko sem vstala in začela hodit, je blo v glavi še bolj adijo in se mi je ful vrtelo ... na stranišču sem po hitrem postopku opravla in šla po obrokih nazaj do sedeža, pa še to sem se skoz držala dragega
za nazaj mi ni blo treba do WC-ja, sem se prej pripravla -> šla odtočit, ko smo še čakal v vrsti z avti, pojedla Lexaurin cca. pol ure predno sem stopla na trajekt (sem prej poskušala s parimi tehnikami sproščanja, pa nč ni nucalo ... kot da misliš eno in telo odreagira čist kontra od tega), nisem skoz sedela v avtu in čakala da zapeljemo gor, ampak sem malo hodila - to tud mičken sprosti, pa zamislila sem si vse kaj in kako bo potekalo če..... ker pol se počutim bolj sigurna.
sama tega ne bi zmogla ... vem, da se niti odločila ne bi za it na trajekt sama ... mi je pomagalo tudi, da sma se s fantom zmenla kam se vsedem in da on pride takoj ko parkira in za vsak slučaj sem mela še telefon prižgan ... vse skup se čuje pretirano, vem, ampak če mi takrat olajša za tri mišje laske - sam da mi!!
uglavnem, dobro je bit pripravljen ... ne pa delat prehude scenarije kako bo, ker tolko kot je možnosti, da ne boste ok, je tudi možnosti, da boste! moraš it, da vidiš
potem veš kaj ti pomaga in naslednjič se tega oprimeš in gre, počasi gre! lahko pa da boste na trajektu uživali ... veliko jih!
