Ko sem bil na zprexi 10mg zvečer, sem se počutil bolše, vendar je psihiatrinja rekla, da bi moglo biti dosti boljše če že ne skoraj OK. Zato je predlagala da zvišam dozo.
Torej mi ti predlagaš, da bi se vrnil nazaj na zprexo in bi opustil Valdoxan? Ker zaj mi je res grozno, ves čas se mi "dogaja" niti za sekundico nimam nekakšnega miru, da bi lahko normalno deloval.
Lp
Psihiatrinja ti bo predlagala, ti pa tudi lahko, ker po novi zakonodaji (kot vsak bolnik, ne kot duševni bolnik, a vendar) imaš pravico sodelovati pri zdravljenju. Če ti ne bo nič dobrega predlagala, pa najdi eno drugo. Trpinčenje ni ničemur namen.
Ona te je spravila v to trpinčenje. Naj popravi. Odgovarjat ji ne bo nikoli treba za povzročeno trpljenje. In pravilno sem ugotovila : dobro ti je bilo na 10 mg Zyprexe in AD-ju, morda bi blo dovolj celo manj Zolofta ; ker itak si imel nadveč! A kljub temu pa psihiatrinji nekaj ni pasalo, pa ti je pač menjala.
Kar tako. No, saj te bo porihtala, saj te mora zdaj, ko vidi, kaj je naredila
Tud jaz sem to doživela hud padec, ko sem iz večernega lexaurina prešla na xanax. Panika!
In samem AD (ki mi ga je tud predlagal psihiater, ko me še ni poznal) in sem morlaa prekiniti in zaradi predčasne ukinitve AD-ja, muke.
In poznam tudi primere hudega poslabšanja ob menjavi zdravil : rešitev pa je bila vedno prehod nazaj na znano. Ne povečanje tega novega sedanjega ali tretje zdravilo.
Zyprexa je en od tistih, ki skupaj z AD-jem pomaga k stabilnosti razpoložeja, kot tudi drugi antipsihotiki, vendar pa določenim ljudem v določeni dozi - to pa jaz ne vem, v kakšni točno. Okvirno se ve vse, vendar vse ne prime enako vsem in s psihiatrom prideta do tega skozi tvojo izkušnjo.
Še to. Da se ne boš prestrašil preveč, če prehod nazaj na stara zdravila (boljše so manjše ali srednje doze, ne pa največ), zvišanje Valdoxana ali pa kakšna nova zdravila, ne prinese takoj olajšanja, ki ga rabiš, to je normalno! MOžgani rabijo ZDAJ več časa. Pričakovano je, da ob tovrstnem zapletu zaradi psihiatrovega eksperimentiranja z bolnikom (na bolnikovo željo ali pa brez,. itak duševni bolniki radi ubogajo) traja malce dlje časa, da prime dobro.
Da ne boš v skrbeh, če boš še čez 1 mesec v blatu bolečin! V 2 do 3 mesecih boš na konju! Saj BO prijelo postopoma zelo dobro kot nekoč, če boš še vedno živel brez stresov kot doslej
Samo ne vem, če na Valdoxanu. Boš videl sam! Ker zdaj bodo možgani in kemija v njih rabila nekaj več časa za rešitev zapleta, rešiti je treba hud padec zaradi izgube prjšnjejih zdravil in tudi navajanje na Valdoxan, ki deluje čisto drugače kot ostali antidepresivi - to se ve in ta zmeda v možganih je samo začasna !
Drugače se zdravniki več kot iz farmacevtskih navodil naučijo iz izkušenj z bolniki, ti si živ primer. Itak ni cilj "po najboljšem možnem zdravilu dokončno ozdraveti", ker je to redkost v primeru naše osebnostne motenosti, ta motnja je neozdraljiva in je človke z njo skoz "na koncu", osebnostne otnje so sploh najbolj moderna pogruntavščina današnje psihiatrije in psihologije. Jaz tud imam to in bojda nam je skupna nujnost doživljenjskega zdravljenja (pa ja) . V bistvu je to za psihatra tud umetnost, za posameznika ujeti njemu ustrezno dozo. Moj jo je zame pogruntal, verjel mi je, kaj mi pomaga (po vsme mojem norenju na AD in na tretjem anksiotiku) in mi po izprašanju napiše, kar rabim in da lahko živim.
