Zivim v temi

[epocace]

Z depresijo se soočam že zelo dolgo, ta bolezen mi je vzela vse, od službe do stanovanja in tako naprej. A tako hudo kot je sedaj mi še ni bilo. Vsak dan se zbudim z mislijo na samomor, kako bi se lahko rešil vsega kar je nad menoj. Morda niti nisem dovolj pogumen, da bi storil ta korak. Trenutno sem na zdravilih a se mi zdi, da ne pomagajo več. Poskusil sem že razne terapije pa nikakor ne najdem motivacije za nadaljnje življenje.
Verjetno je kdo na tem forumu, ki je uspešno prmagal takšne črne samomorilne misli. Kje ste našli motivacijo? Kako si dopovedati, da lahko še kaj storim v tem življenju? Morda bi moral zamenjati zdravila, kaj pa vem. Trenutno sem na cimbalti in še nekaj drugih zdravil imam, ker imam nekaj zdravstvenih težav. Ali je cimbalta dober antidepresiv? Poskušal sem tudi z effectinom pa ni bilo ne vem kakšne spremembe.
Vem, da moram poleg zdravil še sam storiti korake, a kako? Kako je vam uspelo?

[masi]

pozdravljen,

vsak ima svojo zgodbo in prav vsak svojo pot premagovanje te res hude motnje. Za začetek je pomembno, da imaš dobrega terapevta oz. psihiatra kar se tiče Ad-ja, kajti nek Ad je za nekoga dober, za drugega pa ni. Nadaljni korak priporočam psihoterapijo saj sama zdravila niso dovolj. Potrebna pa je disciplina in angažiranost sebe -brez tega ne gre.

Vem, da je težko, da ne rečem kruto, vendar se da- pišem iz lastne izkušnje - z zdravili, psihoterapjo, ob podpori svojih najbližjih-družine in prijateljev ter našega društva sem se izkopala iz teme, res pa je, da brez lastne volje/ki pa jo v depresiji seveda ni bilo)  in angažiranosti ne bi šlo.

prebrskaj po našem forumu in našel boš poste, ki ti bodo v pomoč, pridruži se skupini za samopomoč, udeležuje se naših delavnic-predavanj in ne zapiraj se med štiri stene, kajti med štirimi stenami se stiska samo poglablja.

ps
kaj pa je bilo s službo in stanovanjem??

drži se, masi

[epocace]

ps
kaj pa je bilo s službo in stanovanjem??

drži se, masi

Hvala za odgovor Masi.

Zaradi bolezni (rak) sem izgubil službo in posledično zaradi financ nato še stanovanje in vse ostalo. A z depresijo sem se boril že pred tem, morda je celo rak odgovor telesa na mojo depresijo, kot pravijo nekatere teorije.

[dusica]

Epocace,

pretresljiva zgodba, sicer tvoj pomislek

morda je celo rak odgovor telesa na mojo depresijo

je pravi, tako da,.poskusi ugotovit najprej razlog raka na.... in posledično s tem, bo povezana tudi depresija...korajžno! 

Sama se z njo bojujem že 7 let in malo več, pa tudi "tiste" misli mi niso tuje, pa..sem, še vedno tukaj, z vsemi vami, ki mi dajete, poleg drugih dejavnikov, pogum za boj, sicer pa mi vera v Boga tudi pomaga...

Drugače, bereš kakšne knjige? Npr. delo na sebi, meditacija, zdrava prehrana...

Imaš kužka?

                                              Dušica

[Arwen]

  sem izgubil službo in posledično zaradi financ nato še stanovanje in vse ostalo. 

kje pa živiš?

[epocace]

kje pa živiš?

Trenutno živim pri prijateljih kjer imam svojo sobo.

[epocace]

Epocace,

Drugače, bereš kakšne knjige? Npr. delo na sebi, meditacija, zdrava prehrana...

Imaš kužka?

                                              Dušica

Na sebi sem pred leti kar precej delal a dolgotrajnih učinkov ni bilo. Na koncu se mi je vse skupaj
sesulo. Prebral sem veliko knjig tudi o delu na sebi. Precej sem se ukvarjal z duhovnostjo, sicer sem
dobil nekaj odgovorov a tudi veliko novih vprašanj. Na koncu mi je zmanjkalo moči. Trenutno poskušam
preživeti vsak dan posebej za kaj več nimam moči.

Hvala vsem za odgovore mi veliko pomeni, da nekdo prebere mojo zgodbo. Nikomur je v celoti doslej
nisem mogel zaupati, če pa sem že kaj omenil pa so bili odgovori kot saj bo bolje ali pa tako hudo pa
že ni in podobne floskule. Res je dolgo trajalo, da sem sam sebi priznal depresijo, kaj šele, da bi drugi
vedeli za moje stanje.

[dusica]

Epocace,

Trenutno poskušam
preživeti vsak dan posebej

  To je najbolje, ker dejansko je smiselno biti hvaležen za vse, kar prejmemo v dnevu: od malenkosti naprej..in že to ti bo prineslo notranje bogastvo! 

Osebno me sproščajo sprehodi/pohodi v naravo, s svojo čiwawo; branje knjig in meditacija v gozdu, priprava sebi dobre/zdrave in hranljive jedi, druženje s pd osebami, duhovni ljudje in modri ljudje, pa še kaj....Vsak najde svojo pot!


                                     Dušica

[_LiMoNcA_]

Psihologi,psihiatri,AD-ji kšnim ljudem ne pomagajo čisto nič.Js sebi bolje pomagam kot pa ad-ji pa psihiatri.Meni so začeli da sem anoreksična pa neki nič pa mi niso pomagali glede depresije in paničnih napadov.

[Arwen]

Poskusil sem že razne terapije pa nikakor ne najdem motivacije za nadaljnje življenje.

a s tem je mišljeno tole

Na sebi sem pred leti kar precej delal a dolgotrajnih učinkov ni bilo. Na koncu se mi je vse skupaj sesulo. Prebral sem veliko knjig tudi o delu na sebi. Precej sem se ukvarjal z duhovnostjo, sicer sem dobil nekaj odgovorov a tudi veliko novih vprašanj. Na koncu mi je zmanjkalo moči. Trenutno 

žal je to absolutno premalo....

[andreja70]

sama sem že poskusila narediti samomor pa me je našla hči in takrat sem se zaklela, da takšnega šoka ne naredim nikoli več. Vem pa in te razumem, da v danem trenutku ne razmišljaš o ničemer razen o sebi. Pa vendar samomor ni rešitev. Prijetna glasba, sprehodi in pa pogovor z nekom, ki te razume je ključnega pomena. Sama še vedno niham v razpoloženjih, veliko je slabih dni, nekaj pa je tudi dobrih. Drži se saj veš- za mavrico sta potrebna tako dež kot sonce. Najdi svojo mavrico.

[epocace]

žal je to absolutno premalo....

Morda je premalo, a za kaj več nisem imel moči in volje. Vem, da je večina na mojih remenih
in poskušam biti pozitiven, a le vsak dan posebej. Prihodnosti žal še ne morem načrtovati.

[epocace]

sama sem že poskusila narediti samomor pa me je našla hči in takrat sem se zaklela, da takšnega šoka ne naredim nikoli več. Vem pa in te razumem, da v danem trenutku ne razmišljaš o ničemer razen o sebi. Pa vendar samomor ni rešitev. Prijetna glasba, sprehodi in pa pogovor z nekom, ki te razume je ključnega pomena. Sama še vedno niham v razpoloženjih, veliko je slabih dni, nekaj pa je tudi dobrih. Drži se saj veš- za mavrico sta potrebna tako dež kot sonce. Najdi svojo mavrico.

Hvala za tvoje misli, se popolnoma strinjam s tvojo analogijo o mavrici.
Se mi je pa včeraj zgodilo nekaj lepega. V starih časih sem se ukvarjal z računalniško grafiko in
neko podjetje (iz tujine) mi je ponudilo, da izdelam 50 slik na neko temo in za vsako mi plačajo
5 evrov. Finančno to ni veliko a meni veliko pomeni, še več pa mi pomeni psihično, občutek, da sem
lahko vsaj malo koristen. In na srečo imam računalnik, kar je edino kar mi je ostalo po finančnem
zlomu. Vsaj za nekaj časa bom lahko preusmeril misli. Morda se komu zdi, da pretiravam a ne morem
povedati koliko mi to resnično pomeni.

Hvala vsem za lepe misli.

[mojcika]

 

Najprej ti želim en prelep dan, epocace, sem malo brala tvojo zgodbo in verjamem, da ti je težko, kar ti depresija še poslabša, tudi sama sem imela težka obdobja, ne toliko kolikor ti, da bi izgubila službo in stanovanje, to imam še srečo, ma počutila sem se kar dol, ker se mi je stalno vrtelo in sem imela čudne simtome katere si še sama nisem znala razložiti, ma ti povem, da moraš vztrajat.....

Druži se veliko s pozitivnimi ljudmi, bodi tukaj na forumu, klepetaj in deli svojo izkušnjo, da gre čim več iz tebe, ne zapiraj se vase pa čeprav se počutiš čudnega ali, da ni vse uredu s teboj, človek si kakor vsi mi in vsem se nam lahko zgodijo težki trenutki...... upam, da imaš kakšne dobre prijatelje, da se lahko izpoveš v težkih trenutkih, če ne kar pridi tukaj gor, jaz sem vedno za kakšen odprt klepet
Na razpolago, če želiš, pa ti delim svoje izkušnje, boš videl, da nas je kar nekaj ki smo doživele ne lepe čase.....
AMpak ti povem nekaj, da se priti ven iz tega, le ne izgubi upanja
Ne dvomim, da te ima kar nekaj ljudi radega in daj se čim bolj odpri takim ki zaupaš, pomaga.... vsaj meni je


Želim ti prelep dan, pa oglasi se kaj, toplo besedo dobiš vedno pri meni....

Objem

Mojca

[Arwen]

Se mi je pa včeraj zgodilo nekaj lepega. V starih časih sem se ukvarjal z računalniško grafiko in
neko podjetje (iz tujine) mi je ponudilo, da izdelam 50 slik na neko temo in za vsako mi plačajo

superca  me veseli zate 

[epocace]

Končno sem prišel na vrsto pri psihiatru. Sem čakal več kot dva meseca pa sem rekel da je nujno. A odšel sem še bolj razočaran kot sem prišel. Vse kar se je zgodilo je to, da sem povečal dozo zdravil. Ne verjamem, če mi bo to kaj pomagalo. Morda bi moral poiskati novega psihiatra a kaj ko so vsi dobri očitno samoplačniški, jaz pa si tega ne morem privoščiti. Zadnji mesec se mi je počutje popolnoma sesulo in z grozo se vsako jutro zbudim. Še en dan bom moral preživeti. Katastrofa. Ne vem več kam naj se obrnem. Bom šel do osebnega zdravnika in morda me bo on poslal do kakšnega dobrega psihiatra, psihologa ali kamorkoli že. Če ne bom prej postal popolnoma apatičen in mi bo vseeno za vse. Trenutno še imam malce volje a jo počasi zmankuje.

A morda kdo ve. če obstajajo v Ljubljani kakšne skupine kamor bi lahko prišel in ni potrebno plačati. Morda bi mi koristilo, če bi spet poskusil s skupino. Ko sem pred leti to poskusil mi ni bilo všeč a morda bo zdaj kaj drugače.

[Slavka]

Epocace 
Ponavadi je tako, da psihiater pač samo poveča dozo zdravil...ne posveča se pacientu, niti ne dela z njim terapije, kajti za to so pač psihoterapevti. Ja, psihoterapevti so po večini plačljivi, vendar se najde med njimi tudi kakšen, ki ima čisto dostopne cene. Tukaj si lahko pogledaš, kateri psihoterapevti in psihiatri sodelujejo z društvom DAM...morda najdeš kaj zase.

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=84

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=911&Itemid=85

V okviru društva delujejo tudi skupine za samopomoč, ki so brezplačne. Tudi jaz ti priporočam, da obiščeš katero izmed njim, kajti včasih potrebuje človek le nekoga, ki bi ga poslušal...mu svetoval...delil z njim svoje izkušnje...No, saj, če si skupino že obiskoval, potem veš, kako izgleda...morda pa je res čas, da poskusiš znova...

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html

[dusica]

Epocace,

dobro razumem tvojo razočaranost nad psihiatri (oni so omejeni na določeno št. ljudi in itaq so plačani samo za predpisovanje receptov!!) tako da si ČIMPREJ poišči kakšnega bližnjega in poceni psihoterapevta ali psihoterapevtka..pri kateremu spolu se bolj sprostiš oz. zaupaš? Sicer pa so tudi takšni, ki pogledajo čez prste, ko je finančna kriza priostna..

Povrh pa sledi po netu, saj se veliko krat objavlja BREZPLAČNE DELAVNICE, PREDAVANJA ALI obišči prireditve, sejme, kjer boš dobil poučen reklamni material in izvedel veliko več... ne daj se!

Veseli me, da si dobim "službico", sicer pa, če spoznavaš, da si uspešen v grafičnem oblikovanjem ali čemu pd, išči službo na tem področju..nikoli ni za obupat!

Veliko veliko sreče iz 

                                                          Dušica

[epocace]

Hvala Dušica in Slavka za odgovor in povezave. Morda je moje edino upanje res še samo skupina, kjer bi se nekaj premaknilo. Verjetno bom poskusil.

Veseli me, da si dobim "službico", sicer pa, če spoznavaš, da si uspešen v grafičnem oblikovanjem ali čemu pd, išči službo na tem področju..nikoli ni za obupat!

Glede službe sem ze poizkusil delati na par projektih, a ko pride kriza od mene ni nič, zaradi vseh zdravil pa nekako lahko funkcioniram le par ur dopoldan. No in ko sem delal na teh projektih je prišla kriza in težko je ko ne moreš opraviti dela v roku in morajo drugi čakati. To je nek začaran krog. Služba bi pozitivno vplivala tudi na mojo psiho, a je moja psiha takšna, da ne morem delati toliko kot bi moral.

Vsake toliko časa dobim kakšno delo in pazim, da ni preveč, ker spet tvegam, da pride kakšna kriza. A to ni to.
Verjetno je težko razumeti nekomu, ki tega ni izkusil, a je res težko delati ko si popolnoma na tleh in pod vplivom zdravil. Pred mojo boleznijo sem delal kot freelancer in vsak dan se poskusim prepričati, da moram spet začeti, pa ne gre in ne gre. Tako težko je. Včasih se sam sebi gnusim ko toliko jamram in stokam.

[_LiMoNcA_]

Ne vem več kam naj se obrnem.

Najbolje je če se obrneš nase kajti le nase se boš lohka 100% zanesu.Obrni se nase začni delati na sebi,moja izkušnja iz psihiatri,psihologi je bla da so me po hitrem posopku odpikali in seveda tudi pri meni se samoplačniško ne obnese in sem pol po 3 letih vidla da sem edina na katero se lahko zanesem,pridejo dnevi ko mi ne uspe narediti stvari katero sem si zadala pa sem pol mal razočarana nad sabo ampak si rečem ''hey,dele mi ni uspelo mi bo pa naslednjič 100%'' 


Me pa zanima če kdo ve kaj je razlika med psihiatrom in pedopsihiatrom??? a je pedopsihiater za otroke al kako?


epocace vse dobro ti želim