Mene bi pa zanimalo, kakšna zdravila vse lahko predpiše psihiater. Glede na to, da je načeloma študiral medicino, kasneje pa še dodatno specializiral psihiatrijo. Ali lahko potem predpiše vsa zdravila, podobno kot splošni zdravnik? Ali pa je pooblaščen samo za antidepresive, pomirjevala, uspavala, antipsihotike ...?
itak da lahko - več lahko on predpiše kot spl.zdr.
Mah, jaz sem bila v dvomih, če naj sploh grem k dr. Dernovškovi (sicer jo imam šele jeseni), ker ne vem, če mi antidepresivi najbolj ustrezajo. Trenutno jemljem Paroxat, 40 mg, nekje dober mesec. K Rejcu sem šla samo po recept. Seveda sem uvajala postopoma. Pa se mi zdi, da je precej več stranskih učinkov (napadi vročine čez dan, nočno potenje, prebujanje ...) kot pa pozitivnih. Lani sem nekaj mesecev jemala isto dozo, pa se mi zdi, da je bilo ravno obratno. Ne vem, koliko sem morda samo bolj pozorna na vse skupaj, koliko je stvar psihe ... Ampak ti vročinski napadi, potenje - nekako nevzdržno postaja vse skupaj. Pa ne vem, če je to sploh stranski učinek zdravil. Poleg vsega pa me moti, da je pri tako veliki dozi praktično nemogoče doživeti orgazem, kar mi predstavlja pomemben vidik življenja, sprostitve, čeprav se mi zdi, da je vse skupaj nekako tabu tema, še sedaj, ko to omenjam, se me nekako loteva sram, jebemti. Včeraj in danes sem vzela samo 1 tableto (20 mg), sicer samoiniciativno, pa je takoj bolje (spet - zgolj stvar psihe?). Ne vem, nekako mi ne gre najbolj skupaj poletje in antidepresivi. Pomirjevala znajo zelo hitro povzročiti odvisnost, o antipsihotikih berem še hujše stvari. Tako da me zaenkrat zanimajo bolj "nepsihiatrična" zdravila, recimo beta blokatorji (predvsem glede tega me je begalo, če jih lahko predpišejo psihiatri - drugače bi se mi zdel moj obisk nekako brezpredmeten, zgolj poglabljanje stvari v podzavesti, negativnih, obsesij, ki se potem odražajo tudi na fizični ravni - zgodi se ravno tisto, česar te je strah (morda pa bi se bilo smiselno spraševati, od kje strah, od kje ta "potreba", "nuja" po popolnosti?)), čeprav vem, da moram ogromno delati na sebi, samo nekako čakam na julij, ko bo konec z vsemi izpiti. Potem načrtujem plavanje, savno, bolj zdravo prehrano, branje (tudi psiholoških knjig), filme, morda celo kakšen post, pitje žajbljevega čaja (v večjih količinah), avtogeni trening oz. bolj disciplinirano poslušanje tistih posnetkov za premagovanje socialne anksioznosti, o katerih je bilo že govora na forumu - čeprav niti ne vem, če imam to. Do takrat moram zdržati, samo je nekako težko, če me zakuha vsakih 15 minut (še posebej, ko jem) - pa se moram vmes večino dneva učiti, torej biti zelo skoncentrirana, pri stvari. Pa ne bi rekla, če bi bila predebela - ampak imam praktično idealno težo, tudi čez zimo sem dosti tekla, hodim na aerobiko, tako da kondicija ne more biti čisto na psu. Sicer imam težave s ščitnico, hipotirozo (zmanjšano delovanje), samo ponavadi se takšni stranski učinki pojavljajo pri hipertirozi. Imam sicer napotnico za laboratorij, nameravam ta teden dati kri, če se je morda stanje zasukalo (menda je tudi to možno, sem se pogovorila z osebno zdravnico). Samo nekako bolj sumim stranske učinke antidepreisvov (tudi to sem ji omenila) in stres/nekakšno obsedenost s potenjem. Ah, škoda, da umirjeno dihanje ničesar ne reši, dostikrat samo poslabša. Velikokrat imam občutek, da mi je celo telo podivjalo, pa ne znam umiriti vsega skupaj, in me spravlja v obup. Večino dni tako raje ostanem za štirimi stenami, če ni kaj nujnega. Pa sem stara šele dobrih 20 let, torej šele na začetku življenja, ampak se počutim mnogo, mnogo starejša. Čeprav menda ne dajem tega vtisa panike, anksioznosti, vročinskih napadov ... navzven. Verjetno nekateri doživljajo iste stvari, pa jih kar nekako ignorirajo, normalno živijo, celo precej uspešno - dejansko poznam takšen primer. Jaz sem pa blazno osredotočena na svoje telo, na vsako najmanjšo disfunkcionalnost - in potem to posledično vpliva tudi na psiho. Ali psiha na telo? To je takšen začaran krog, kjer je težko določiti, kaj je vzrok in kaj posledica, nekako se oboje meša. Trenutno mi je samo zelo vroče in se moram učiti.
Ni prijetna kombinacija, verjemite. Pa je šele maj - kaj me potem šele poleti čaka ...
