Kako premagati depresijo

[lost_angel]

Pozdravljeni!
Stara sem komaj 22 let in imam velik problem, ki traja odkar mi je umrl oče, torej že eno leto. Lahko rečem, da vsaki dan najdem nekaj, kar me razjezi ali žalosti, v vsaki stvari, ki jo kdo naredi, najdem nekaj za pripomnit oziroma nekaj kar me moti. Skoraj vsaki dan sem žalostna ali pa jezna. Edino kar me pomiri je vožnja ali sprememba okolja. Samo žal te sprostitve ne dopušča finančno stanje. Kadar sem doma pa se samo prepiram, jočem, ne najdem več stvari, ki bi me dolgotrajno veselila, ki bi mi bila dostopna, ki me nebi po enem tednu minila. Sploh več nisem to kar sem bila. Kot da bi bila čisto druga oseba. Zelo redki so trenutki, ko bi bila cel dan zadovoljna, mirna in dobre volje. Zaradi tega najbolj trpi moja zveza s fantom. Za skoraj vse kar se zgodi slabega med nama krivim njega, nenehno se prepiram z njim ampak vem, da vse samo zaradi živcev. V glavi mi začenja razbijat, začnem se tresti, včasih se mi zdi da sem od tega že omotična in me rahlo duši, včasih celo razmišljam o samomoru, čeprav vem, da si ga nebi upala storiti. Sama si več ne znam pomagati! Zaradi tega pa vem da prizadanem fanta, ki ni ničesar kriv, trpinčim sebe in njega. Naj še povem, da sem bila pred leti tudi slaba z živci, saj sem morala v življenju marsikaj dati skozi, kot so npr. živeti brez mame, gledati kako rak razjeda očeta in na koncu še njegova smrt, ampak prej ni bilo tako hudo, kot je pa zdaj..bojim se da bi morala jemati kakšne tablete, ampak jaz bi rada svoje živce pozdravla na naraven način brez tablet, ali imate morda kakšen nasvet zame?

[Arwen]

Imam občutek, kot da si nisi dovolila žalovati za ocetom...

[dusica]

Lost_angel,

tvoja zgodba mi je dala mislit, da..si kljub vsemu borka in hrabra punca.. ,,in verjamem, da ti bo uspelo naprej...

Čeprav ti je življenje/usoda nekaj vzelo, vem, da boš v prihodnje tudi kaj dobila..verjeti in upati moraš v to! Do tedaj pa skušaj najti takšne poti, ki te bodo vodile do sreče..prisluhni sebi in poišči pomoč, če to začutiš... Imaš fantka, ki te razume..tako sem dojela..in to je vredno pohvale... ..Zaupaj mu, kako se počutiš in kaj doživljaš....

V glavi mi začenja razbijat, začnem se tresti, včasih se mi zdi da sem od tega že omotična in me rahlo duši, včasih celo razmišljam o samomoru, čeprav vem, da si ga nebi upala storiti.

Na samomor pozabi!!!! Čeprav je pot človeška trnova, so vselej na koncu tudi rožice in vrtnice z majhnimi bodicami, zato se splača..Ne daj se negativnim občutkom, ki privrejo na dan..raje poiščita s fantom to, kar oba veseli in napolnjuje z dodatko energijo.. Npr. nakup kužka, sprehod v naravi, izlet v vaši okolici...

Srečno!


                                       Dušica

[majč]

Si v fazi prebolevanja. preveč je bilo hudega zate. pojdi v naravo, zjoči se, pogovarjaj se in namesto, da pizdiš na cel svet, si dovoli pokazati svojo ranljivost in povej, da ti je za popizdit težko, da se počutiš nemočno. priznaj si to. naj te tisti, ki te ima rad, potolaže, objame. če si jezna, kriči. moraš dat ven, zdaj je čas, da se spucaš, da intenzivno žaluješ, zato, da boš pozneje lahko si "lizala rane" in potem, ko se zacelijo, življenje normalno nadaljevala. logično in normalno je, pri tem, kar si doživela, da se ti to dogaja.

v kolikor bi se stvar zapletla in bi postala depresivna, ker telo ne bi preneslo toliko stresa in bi bil tale tvoj "after party" po vsem hudem zate prehud, še vedno lahko poiščeč strokovno pomoč, morda celo oporo v zdravilih, ampak če bi bilo treba. kake pol leta ali še več pa brez problema lahko pričakuješ, da je to tvoj čas, da intenzivno žaluješ in tudi daj. daj vse to iz sebe.

Vse bo še dobro.

maja

[Suzy]

Nekaj nasvetov kako si lahko pomaga sama:
(sneti z neta)

Kako si lahko pomagate sami?

Depresija je bolezen.
Zavedajte se, da se vaše razpoloženje izboljšuje postopoma in da je za ozdravitev potreben čas. Čeprav se boste v tem obdobju lahko srečevali tudi z nihanji razpoloženja, vztrajajte!

Poiščite strokovno pomoč!
Zaupajte težave svojemu zdravniku, psihiatru ali psihologu.

Zaupajte se!
Z najbližjimi se pogovarjajte tudi o neprijetnih občutkih, morebitnih samomorilnih mislih … Svoji družini in prijateljem dovolite, da vam pomagajo.

Zastavite si uresničljive cilje!
Velike naloge razdelite na manjše, da boste ponovno občutili uspeh in zadovoljstvo.

Izdelajte si načrt dela za vsak dan
Vsak dan si pripravite urnik opravil. Pričnite se ukvarjati z dejavnostmi, ki vam prinašajo veselje.

Pojdite v družbo!
Premagajte željo po umiku v samoto. Sprejmite povabila prijateljev ali družine ter se postopno spet vključujte v družabno življenje.

Odložite pomembne odločitve!
Preden se odločite za pomembno spremembo (menjavo delovnega mesta, poroko ali ločitev), se o tem pogovorite z osebo, ki vas dobro pozna in ima objektivno sliko o vašem stanju.

Živite zdravo!
Skrbite za zdravo prehrano in bodite telesno aktivni. Omejite vnos kofeina (kava, pravi čaj) ter se izogibajte alkoholu in drogam.

Prehrana
Hrana je izvor naše energije. V času depresije se pri večini pojavi izguba apetita in posledično izguba telesne teže. Zelo redko pa se apetit zveča.
Svetujemo

    Uživajte redne obroke hrane – poskušajte zaužititri obroke na dan, tako kot ste to praviloma počeli že prej.
    Uživajte hrano določeni uri, in ne samo takrat, ko ste lačni.

Pa dobrodošla na forumu in pozdrav!

[lost_angel]

Glede žalovanja je pa tak, da ne zadržujem čustev v sebi, jih ne tlačim..mogoče včasih pride kakšen dan ko jih, ampak to samo zato, da nebi koga obremenjevala ko že ima oseba sama kakšne težave, ali pa zato ker nebi rada jokala celo življenje ampak bi se rada smejala!
Hvala vsem za nasvete in za spodbudo 

[dusica]

Lost_angel,

poročaj nam, kako gre...verjamem/o vate! 


                                 Dušica

[amadeus]

Ali ste vedeli...
Tradicionalna tibetanska medicinska praksa postavlja diagnoze neravnovesja s tipanjem pulza na obeh rokah, ter pregledovanjem jezika in urina. Zdravijo samo z akupunkturo, tradicionalnimi zelišči in navodili za meditacijo.

Glavna naloga zdravljenja je "reprogramiranje" čustvenih možganov, da se prilagodijo sedanjosti, namesto, da se nenehno odzivajo na pretekla doživetja. Zato na splošno delujejo bolje metode, ki delujejo preko telesa in neposredno vplivajo na čustvene možgane, kot pa metode, ki temeljijo na jeziku in razumu, za katere možgani niso tako dojemljivi.

20 let je trajalo, da je FDA v ZDA spoznal koristnost litija pri zdravljenju bipolarne motnje razpoloženja ali poenostavljeno manično-depresivne-psihoze. Litij je naravna rudninska snov, ki blagodejno učinkuje na osrednji živčni sistem.

Odkritje, da želodčni čir povzroča bakterija H. pylori in se ga zato lahko pozdravi z antibiotikom, je bilo sprejeto šele, ko je avstralski zdravnik Barry Marshall, ki je to odkril, v besu pogotnil ampulo s koncentratom bakterij, da je dokazal, da ima prav. Res je dobil čir in ga tudi pozdravil ter potrdil svojo teorijo.

Z medicina ima obrnjen pogled na čustvene težave, saj se čudi, da ima depresija, stres in tesnoba telesne simptome. Govori o utrujenosti, pridobivanju ali izgubljanju kilogramov, nepravilnem bitju srca, kot bi šlo za telesne izraze čustvenih težav. Pri Tibetancih je drugače. Žalost, izguba samospoštovanja, občutek krivde, odsotnost zadovoljstva, so le duševni izrazi telesnih težav. Pravzaprav sta obe prepričanji zmotni. Čustveni in telesni simptomi so le dve plati iste stvari: neravnovesja v kroženju energije čija.

Maščobne kisline omega 3 hranijo čustvene možgane in s tem preprečujejo in zdravijo depresijo. Pomembno je pravo razmerje med omega 3 in omega 6. Omega 3 izvirajo iz alg, planktona in listnatih rastlin, tudi trave. Omega 6 izvirajo iz žit, nahajajo se v rastlinskih oljih, živalskih maščobah, mesu živali, ki so bile hranjene z žiti. Ravnovesje med omega 3 in omega 6 bi moralo biti v prehrani 1: 1. V sodobni prehrani pa je razmerje 1: 10 ali celo 20 v korist omega 6, predvsem, ker živali vzrejene za meso hranijo z žiti. Depresije je manj v državah, kjer je v prehrani veliko rib, školjk, rakov.

Proti depresiji pomaga gibanje bolj kot antidepresivi. Hoja ali tek, pri katerem se lahko še pogovarjamo, ne pa pojemo, je tisti, ki bo imel najboljši učinek. Najbolj važna je rednost vadbe, bolj kot kakšno obliko vadbe aerobno ali anaerobno si boste izbrali.

Stres in depresijo preprečuje čustvena higiena. Eno izmed pravil je ljubezen. Lahko si omislite domačo žival, hišnega ljubljenčka. Dokazano imajo ljudje, ki srbijo za žival zmanjšan krvni tlak, ker se na stres odzivajo pozitivneje. Krni tlak je celo v stresnih okoliščinah v mejah normale. V raziskavi so borzni posredniki, ki so dobili mačke ali pse bili uspešnejši pri nalogah, ki povečujejo stres kot npr. pri hitrem računanju na pamet, javnem nastopanju. Delali so manj napak, bolj upravljali svoja čustva in bili bolj zbrani.

Če imamo težave z depresijo postanimo prostovoljec, povežimo se v skupnost. Obudimo smisel življenja.

Vir: dr. David Servan Schreiber: Ozdravimo depresijo..., Ganeš, 2010

[dusica]

Amadeus,

ti se držiš vseh teh "načel" oziroma napotkov? Kakšno je tvoje sedanje stanje?

In kako gledaš ti na tibetanske vaje? Imam kakšen primer v sliki ali posnetku? Vse več ljudi mi jih omenja, tako da..mora biti nekaj v tem, sicer pa..ni greh poskusiti!


                                  Dušica

[amadeus]

Amadeus, ti se držiš vseh teh "načel" oziroma napotkov? Kakšno je tvoje sedanje stanje?
In kako gledaš ti na tibetanske vaje? ..

Uspelo se mi je izvleči z intenzivno telesno in mentalno aktivnostjo do te mere, da zadnja štiri leta ne potrebujem zdravil. Predvsem mi pomaga vztrajnostni tek daljši od ene ure vsaj enkrat tedensko. Redno hodim v hribe, smučam...Obvezno pa vsak dan vsaj malo v naravo ali vsaj en daljši sprehod zvečer pred spanjem. Meditiram in molim.
Telovadim. Občasno delam tudi tiste tibetanske vaje. Res so edinstvene, jih priporočam.

Ne gledam TV-ja, ker sem opazil da širi negativno počutje, namesto tega veliko berem in pišem. Izogibam se stresnim situacijam in družim se samo s pozitivnimi ljudmi.
To je v glavnem vse kar mi pomaga živeti kvalitetno življenje.

[dusica]

Do tega spoznanja sem tudi sama prišla in vesela sem tvojega uspeha... ...Jaz, si očitno, nisem
še vsega uredila v pravi meri..s časoma, upam, da tudi meni uspe! Ker sem realist, sprejmem dejstvo, da
lahko ostanem tudi na 75 Effectinerju, le...da se depra hitro odmakne, takoj ko pokaže 

Drugače, če nisem preveč radoveda...Delaš? Živiš na svojem? Partnerka ali otroci?

Zavidam ti tvojo aktivno oziroma veliko fizično energijo, saj sama jo  imam največ za pohode..tek, vzponi v hribe, plavanje..to mi je odveč oz. nisem sposobna držati tega hitrega tempa..ni moči! Zato sem bolj za "easy" variante..  Je pa res, da se v naravi najbolje sprostim...


                             Dušica

[lost_angel]

Lep pozdrav vsem!

Je že minilo nekaj časa odkar sem vam zaupala svoje težave...moram vam povedat, da se že nekaj časa počutim odlično v primerjavi s tistim kar sem prestajala....zelo so mi pomagali sprehodi v naravi in pogovori z najbljižnimi...začela sem se zavedat, da moram narediti vse za svoje dobro in da moram začet uživat življenje..na srečo sem prestala krizo, ki sem jo premagala brez antidepresivov ali psihologov 

Hvala vsem za nasvete!

[Devetka]

Amadeus, čestitke! Pa si to vse naredil sam ali si imel koga za spodbudo zraven? Si opustil zdravila sam ali po dogovoru z zdravnikom, ali na kontrole zdaj ne hodiš več?

[Ventilator]

@lost_angel: lepo, da napreduješ, ampak če boš še kdaj prišla v težave, ne odlašaj z obiskom psihologa. prav tako ti bo tudi na splošno pomagalo, da identificiraš svoje načine spoprijemanja s stresom in jih skušaš spremeniti na boljše. sicer vidim, da ti že gre, npr. da greš na sprehod je en način spoprijemanja s stresom, če pa kdaj opaziš, da si žalostna in potem recimo samo gledaš televizijo kar tako, potem je to nekonstruktiven način spoprijemanja s stresom. in čim več se druži s prijatelji sicer vsi to vemo, ampak včasih kar pozabljamo na to.

[amadeus]

Amadeus, čestitke! Pa si to vse naredil sam ali si imel koga za spodbudo zraven? Si opustil zdravila sam ali po dogovoru z zdravnikom, ali na kontrole zdaj ne hodiš več?

Sam sem se odločil da raje crknem kot da bi živel kot ena rastlina. Ob antidepresivih in stabilizatorjih razpoloženja sicer nisem imel več psihičnih težav, a jasno sem čutil, da gre z mojo mentalno in motorično funkcijo samo navzdol. Tudi na primeru svojih znancev, prijateljev in sodelavcev sem videl da je temu tako.
Najprej sem začel redno teči, potem sem nehal hoditi k psihiatrinji in začel samoiniciativno (po pameti) nižati dozo zdravil. Odtegnitveni sindromi so bili opazni, a sem vztrajal.

Podporo za tek imam doma. Žena pogosto teče z mano. Ostalo moram sam.

Zadnjič sem prebral eno misel dr.Andreja Perka s katero se popolnoma strinjam:
'Nikakor ne moremo narediti iz človeka borca. Borci se rodijo.'
Enako je trdil tudi Carlos Castaneda in še mnogi drugi.

[masi]

'Nikakor ne moremo narediti iz človeka borca. Borci se rodijo.'

...tale zapis mi je super 

[kinto]

torej, če nimaš dobrih genov se lahk kr predaš?

[masi]

torej, če nimaš dobrih genov se lahk kr predaš?

nak ni tako mišljeno. ta borbenost ni povezana z geni, vsaj tako jaz to razumem. če imaš moč preživetja - borbenost v sebi se ne predaš tako zlahka.

[amadeus]

torej, če nimaš dobrih genov se lahk kr predaš?

Ne, ampak pomeni samo to, da se ne splača jamrat in iskat krivce za svoje težave drugod, ampak vedno iskati možnosti kaj lahko narediš sam. Pomagat ti ne more nihče, če v tebi ni volje in odločnosti.

Ko si globoko v depresiji seveda težko karkoli narediš. A še vedno se mogoče lahko prisiliš vsaj v toliko, da greš ven iz zaprtih prostorov, vsaj na sprehod po gozdu in v svoji pobitosti objemaš v samoti drevesa...
Takrat ko si v boljši koži, se lahko lotiš teka...in sčasoma se ti morala dvigne, ko vidiš da napreduješ.

[dusica]

Joj, Amadeus kako lepo napisano..pa si res navdih, ali...mislim, da vsak od nas rabi še eno "dozo" večje volje in motivacije, da doseže tako in to kot ti..vsaj tako sklepam!

Drugače, pa..ti predlagam, da napišeš knjigo..verjamem, da bi bila uspešnica!

                                       Dušica