Gre za dve stroki, ki se ukvarjata s človekovo psiho.
Psihiatrija je klinična, postavi diagnozo na podlagi znakov in simptomov,
ter le te odpravlja s pomočjo zdravil (antidepresivi, antipsihotiki, anksiolitiki, stabilizatorji razpoloženja..)
Pogosto je medikamentozno zdravljenje nujno.
Uravnava kemično neravnovesje v možganih ... vpliva na neurotransmiterje in s tem na naše počutje.
Povrne se volja, fizična moč, strah se zmanjša...
Psihiatri so na koncesijo in samoplačniško.
Psihoterapija pa je veščina, ki se ukvarja s tem, da ponuja varen, poseben, iskren in odprt odnos.
Ponuja človeku to kar nikoli prej morda ni imel ... občutek lastne vrednosti ... in mu skozi
to pomaga razviti tako samozaupanje kot samozavest ... Klient skozi terapevtski proces odkriva sebe, kako funkcionira, po kakšnih vzorcih se vede, čustvuje, razmišlja ... in tudi spoznava da to ni edini možen način zanj ... da ima sedaj kot odrasla oseba možnost spremembe sebe ... lahko odloži bremenečo prljago svojega otroštva, travm, stisk, preteklosti in zaživi svobodneje, lažje, bolj v stiku s samim seboj ...
Psihoterapija je večinoma samoplačniška.
Psihoterapevti delajo po različnih smereh (kognitivna-vedenjska, geštalt, transakcijsk aanaliza, razvojno analitska, psihoanaliza .... in še več) ... ... pobrskaj po netu malo ..
Moj nasvet je prvo pomoč psihoterapije,
če pa je simptomatika že tako moteča, da trpi kakovost življenja pa tudi obisk psihiatra.
Vsekakor pa samo zdravila niso dovolj za trajno ozdravljenje, potrebno je pogledati v svoje življenje, v sebe in začeti živeti sebi prijazno življenje.
