Odg: Kaj lahko jaz naredim??

[lanamjau]

Hej,

se opravičujem ampak to bo čisto off topic(sem nova na forumu in malce izgubljena in ker sem opazila da je ta tema v teku, pišem kar sem, v upanju po čim hitrejšem odgovoru).

Torej, iščem novega psihologa. Sem bila pri Andreju Petruši in Sabini Šilc, toda sem zbežala stran(in ni šans, da grem nazaj). Sem drugače študentka, jemljem Cipralex, težave z depresijo, samopodobo, socialna fobija... Bi bila zelo hvaležna, če bi mi lahko kdo svetoval glede izbire psihologa(ki deluje v LJ). Ko sem gledala po seznamu psihologov mi je na 'am bam pet podgan' prišel ven Bernard Rojnik, ima kdo izkušnje z njim?

[toja]

Pozdravljena...

Ne razumem te prav dobro...iščeš psihologa ali terapevta...berem, da si študentka a sta bila ta dva, ki jih navajaš na koncesijo ( na napotnico ), kajti terapevti so plačljivi, je možna pri tebi ta varianta?


Tega, ki ga navajaš ne poznam...prosim napiši malo več, pa ti bom svetovala...

[lanamjau]

Iščem terapevta, čeprav bi bil tudi klinični psiholog ok, sploh zaradi koncesije   čeprav bi si lahko do neke mere privoščila tudi plačevanje.

[lanamjau]

no, pa še malo o meni. pred približno dvema letoma sem se enega jutra zbudila z vročino, brez energije, z totalnim občutkom nemoči in bila sem nesposobna sprejemat racionalne odločitve, vročina je minila, ostalo pa ne. takrat sem šla k terapevtki Sabini Šilc, toda sem šla hitro stran(kjub nasprotovanju psihologinje), ker sem mislila da gre za malo krizico s katero se sreča vsak študent med septembrskim izpitnim rokom . Čez čas pa je šlo vse samo navzdol in sem tako recimo par mesecev samo ždela v svoji sobi, se zaprla pred svetom in se popolnoma zapustila. Misli o samomoru so bile tudi povsem običajne. Potem pa je kar na enkrat sledilo izboljšanje, takrat sem šla z napotnico k Andreju Petruši, toda ker sem se počutila boljše sem šla stran(pa tudi kot oseba mi ni bil kul in nikakor nisem mogla bit iskrena z njim). Ker v celem letu nisem naredila popolnoma nič za faks, so me potem starši pripravili do tega da sem šla spet k Sabini, ki je rekla, da sem depresivna. S tem se je strinjala tudi moja osebna zdravnica(saj sem bila skoraj vsak mesec pri njej, izvidi so pa kazali da sem čisto ok) in dobila sem Cipralex. Še preden bi kaj lahko naredila s Sabino, sem zbežala stran, ker se ji nisem bila sposobna odpret. In potem pol leta nisem delala nič na sebi, nič za faks, nisem hotela začez z AD. Potem pa mi je pred pol leta prekipelo in sem začela z tabletami. In se zdaj počutim prav neverjetno dobro, čeprav imam občasne padce. Tudi za faks sem začela delat(čeprav obstaja zelo realna možnost, da spet ne bom naredila letnika). Kljub temu, da se počutim dobro, pa se zavedam, da moji problemi ostajajo in mi še vedno zelo otežujejo živlenje.
To pa so, da še vedno neprestano bežim stran od težav in odgovornosti, da imam precej slabo samopodobo, občutek manjvrednosti, strah me je izražat svoje mnenje, nimam zaupanja vase, neprestano se zatekam v domišljiski svet, med ljudmi se velikokrat pretvarjam da sem nekaj kar nisem, ker se mi zdi, da me ne bi sprejeli take kot sem...

[toja]

Kljub temu, da se počutim dobro, pa se zavedam, da moji problemi ostajajo in mi še vedno zelo otežujejo živlenje.
To pa so, da še vedno neprestano bežim stran od težav in odgovornosti, da imam precej slabo samopodobo, občutek manjvrednosti, strah me je izražat svoje mnenje, nimam zaupanja vase, neprestano se zatekam v domišljiski svet, med ljudmi se velikokrat pretvarjam da sem nekaj kar nisem, ker se mi zdi, da me ne bi sprejeli take kot sem...

Prebrala sem tvojo zgodbo in vidim, da imaš veliko željo in voljo po izboljšanju, ugotovila si, da ti AD
nekako  pomagajo, ostajajo pa še nerazrešeni problemi, ki pa so vzrok za tvoje težave.
Vidim, da nisi imela preveč uspeha pri psihologih, morda bi bil zate bolj primeren psihoterapevt,
s katerim bi  skupaj začrtala pot kako urediti določene stvari.

Tudi jaz sem že nekaj časa na AD in dokler sem jih samo uživala so se odstranili samo fizični simptomi, ko pa sem začela s terapevtom razreševat težave, mi gre na bolje...lahko rečem, da sem
naredila ogromno in tudi počutje je zdaj super...lažje mi gre.

Predlagala bi ti, da se obrneš SIP, kjer je več terapevtov in imaš uvodni razgovor zastonj, kasneje
pa se lahko odločiš ali želiš nadaljevati ali ne...je žal plačljivo, vendar se pozanimaj kako je s terapijo za študente... 

www.psihoterapija-institut.si

Upam, da boš zadovoljna ... 

[Sofia-Del_Sati]

Študentje tud plačajo, samo malo manj od nas zaposlenih

(20% popust), ura je 35-50 EUR, odvisno kerga terapevta maš.

jst osebno sm mela prvo eno za 35 e 

potem za 40 e 

če bi izbrala 50, kar tudi poznam enega, bi blo pa verjetn 

 

[lanamjau]

ful hvala za nasvet!