Depresija mi je vzela .... ali dala ...

[dusica]

Odpiram novo temo glede naše DEPRESIJE in sicer zanima me vaše mnenje o tem, kaj vse se je spremenilo v vašem življenju, odkar je prisotna/se borite z njo.

Namreč, V VSAKEM SLABEM JE TUDI NEKAJ DOBREGA,..torej?

Pišite!


                                             Dušica

[Sofia-Del_Sati]

Jst bom tko rekla:

sprva me je depra pocukala, potem fejst namakala kot so včasih peke v Ljubljanici, potem pa, ko sem se streznila, sem dojela, da mi hoče moj notranji jaz pokazati, da sem se zanemarila v ljubezni in da je depresija samo alarm, da nekaj delam narobe za sebe in da naj spremenim.

Ko sem to začela delati, namreč več za sebe in si biti partner, si tudi pravim, da je čas za depresijin odhod.... hvaležna sem ji za uvid, vendar mora sedaj tudi odit`.

Preveč dobrega je tudi slabo... 

p.s. včasih, če me še k(d)aj zagrabi, si pa tudi dopovedujem, da depre ni več, da zame ne obstaja in je tudi ne poznam! Če bi se slučajno hotela naseliti za več časa... Zakaj tako? Ker enostavno: če je prej ni bilo, potem lahko izrežem ta trak v mojem lajfu ko sem se puzala, in zlimam sedajšnje življenje s prejšnjim, ko je bilo ok. dokaj ok  samo, da je danes uiber ok 

[mina]

Vzela mi je precej let, najlepših let (25-40).
Dala mi je marsikatero spoznanje, do katerega se ne bi sicer dokopala.

[harlekina]

vzela mi je "drive" in mi dala špehnate šlaufe...

[mina]

 

in mi dala špehnate šlaufe

No ja, meni tudi. 

[trzinka]

in mi dala špehnate šlaufe

No ja, meni tudi. 

  men pa vzela, to je bla pozitivna stran depre

Kaj sem z depro pridobila, kaj sem se naučila....?
Pridobila sem veliko znanja o motnjah in težavah naših duš, za katere prej sploh vedela nisem.
Pridobila in spoznala sem nekaj krasnih ljudi tu na forumu z enakimi ali podobnimi težavami.
Pričela sem nase gledati z drugačnimi očmi, bolj se cenim, bolj se spoznavam, bolj se imam rada in najprej poskrbim zase in za svoje zdravje, šele potem so drugi na vrsti (čeprav sem včas tud druga na vrsti, ampak napredujem  )
Pognala mi je strah v kosti, povzročila neznosne bolečine, izčrpala in uničila me je totalno...., spoznala sem dno, brezno......praznino in grozo....


Definitivno pa je nekaj, da je nikoli več ne želim srečati in ne okusiti

[NATIKA]

   Trzinka sem istih misli kot si ti napisala svoj post 
 

                             Natika

[dusica]

Najprej hvala vsem za vaša mnenja, sicer čakam še na ostale, ker me veseli deliti prav vse izkušnje z vami...hvala iz srca! 

Torej, moja osebna izkušnja: depresijo sem sama spregledala, saj so se opozorilni znaki pojavili že leto ali dva prej, ali ker sem bila tedaj preveč navihana in še dokaj mladostniško razpoložena, temu nisem dala toliko pomembnosti... ..kasneje, pa ko je udarila za prav...sem spoznala, da nekaj delam pošteno narobe in da bo treba življenje izoblikovat oz. ga vodit na pravšnji način in bolj cenit vse, kar mi je dano... ..ter se manj "razdajat" za druge ter tako pozabiti nase...tega se še sedaj učim!

Torej, vzela mi je, kot nekaterim vam, precej dnevov žalosti, joka in obupa, zato pa sem se posledično poglobila vase - kot celota in mi tako dala novo spoznanje, da sem en velik Božji angelček, ki ima krila in je ljubljen več kot si misli...tako, da naj krila naprej rastejo...

Povrh pa sem se ali me je (ne vem, kako je prav, ker psihoterapevtka trdi, da sem to jaz!) spremenila v drugačnega človeka, ki še bolj ceni vsak dan življenja, ne glede kakšen je in spoznala, da sem lahko še boljša in vrednejša v darovanju in pomoči drugim, v skkrbi zase in za okolico in še kaj...to me dela notranje močno in vredno... ...Verjamem, da tudi vas?

Povsem sem se spremenila: od navihane mladenke, ki žurira in manično obvladuje vse v...umirjeno, duhovno, bolj modro in še več samozavestno žensko, ki išče, sedaj...nove poti, drugačne poti..za drugačni jutršnji dan...svetlejši, lepši in kar se da..obarvan z upanjem in ljubeznijo.. Slednjo iščem in najdem predvsem v sebi in potem jo skušam kar se da izžarevat navzven...

Čeprav me še udari, se ne bojim več njene bolečine, ker sem spoznala in spoznavam še nove tehnike rasti, samokontrole, samopomoči in blaženja duševne bolečine..verjamem pa, da mi bo, pred končno zmago, prinesla še nova koristna spoznanja...hvala! 


                                             Dušica                                                     

[Slavka]

Depresija mi je vzela voljo do življenja, samozavest in iskrice v očeh....vzela mi je sproščenost in brezskrbnost....vzela mi je 8 kg....vzela mi je občutek za ravnotežje in jasen pogled....vzela mi je "staro" življenje...

Kaj mi je dala? Dala mi je priložnost, da se spoznam v drugačni luči...da pričnem misliti nase...dala mi je vpogled v drugačen svet, v svet, o katerem prej nisem imela pojma....

Lahko bi rekla, da mi je depresija zaloputnila vrata, na katera sem bila navajena, da so odprta, ter mi odprla okno....sem pa rabila kar nekaj časa, da sem ga opazila 

[buljo13]

slavka, lepo povedano 

[_LiMoNcA_]

Uh...Men je uzela najstniška leta 13-XX še nevem kdaj se bo končalo,..uzela mi je cilje k sm jih mela uglaunm use mi je uzela,upanje,samozavest,prou pogrešam tisto punčko k sm jo učasih poznala u seb energično pouno veselja zgovorna :S.Dala mi je pa možnost da spoznam samo sebe,da vidm da niti najmanj ni lahko ljudem s kakršnim koli problemom,dala mi je možnost da sm spoznala ljudi na tem forumu k so res prekrasni,k se lohka izpoveš oz. razpišeš pa te razumejo kako ti je, dobiš veliko koristnih nasvetov ampak js bi tut tko rekla -Če je pršla depresija nj še odide- sm vidla zj da to niti najmanj ni lahko in nočm da me spremla celo življenje kajti rada bi  uživala življenje in dosegla use cilje .


Use najbolš pa naiilepš za use nas 

[junij]

Težko bi rekel, ali mi je vzela ali dala. Po eni strani se mi zdi hecno mislit, da mi je kaj dala - saj je vendar depresija. Po drugi strani morda nočem reči, da mi kaj vzela, ker bi potem pomenilo, da imam manj kot bi imel sicer in bi se počutil nekako poraženo. Čeprav, a se ne že tako? Do pred enim letom nisem nikoli podvomil v svojo željo po življenju. Zadnje leto nisem več tako prepričan in to me je pretreslo. Prej sem vse doživljal bolj kot nekaj izven sebe, nekaj, kar ni del mene, kot neko napako, ki se jo pač popravi in je potem ok. Več let sem tako ali tako mislil, da imam neko telesno bolezen, astmo, srčno bolezen, nevrološko bolezen, hodil na preglede in preiskave, jemal zdravila za astmo itd. Ko sem počasi dojel, da ni toliko napaka v telesu, ampak bolj v duhu - ki sicer tudi izvira iz telesa, ampak, ok, v duhu, pljuča so v redu, srce je v redu, živčevje je v redu, se mi je sprva zdelo super. Hej, telo je ok, samo možgani so malo čudni, to je super, to bo šlo. Pa ni šlo. OK, potem AD, pa je šlo. Pa spet ne gre. Oziroma, no, nekako gre. Kaj sem sploh zdaj povedal? Mi je torej depresija vzela ali dala? Že zaradi higiene moram reči, da ni samo vzela, ampak tudi dala. Vesel bi bil, če bi lahko enkrat ugotovil, da mi je več dala kot vzela, ali pa da je to v ravnovesju.

[mucmuc]

vzela mi je smeh in sproščenost...dala mi je strah...

[_LiMoNcA_]

vzela mi je smeh in sproščenost...dala mi je strah...

Meni tudi, dala strah,negativne misli,željo po dosežkih in po življenju.Vzela pa veselje,smeh,radost,ljubezen do same sebe in do drugih vzela mi je dobre odnose z družino in ljudi okoli mene 

[KDŽJI123]

Meni je vzela nasmeh, brezskrbnost in kar nekaj volje  ,
dala pa mi je precej strahu, s tem pa tudi nova spoznanja.
Dala mi je priložnost spoznati dobre ljudi in stkati veliko prijateljskih vezi. Za slednje sem še posebej vesela.

K

[isabella21]

Jaz pa sem ravno "ven" iz zelo težke depresivne epizode. 8 mesecev sem bila priklenjena na posteljo, sploh ne bom razmišljala kaj vse mi je vzela, kajti tega je preveč. Dala mi je pa predvsem strah, da se ponovi.
No pa kljub temu sem se marsikaj naučila o sebi, ugotovila kdo je moj pravi prijatelj,...
Zdaj sem srečna, da uživam ta trenutek, ko je vse bolj svetlo in optimistično.

[Suzy]

Zdaj sem srečna, da uživam ta trenutek, ko je vse bolj svetlo in optimistično.

Sem vesela zate

[Sofia-Del_Sati]

Bravo isabella21!!!! 

[isabella21]

Hvala obema..

[_LiMoNcA_]

isabela upam da bomo mi tudi se enkrat zmazali s tega,mene se ravnokar loteva mi gre kar na jok pa slabo mi je apetita pa nimam 


ful sem vesela da si ti pršla vem