Depresija - dojemanje o njej malo drugače...

[utrujena]

depresija ni dobra in ni blagoslov. tudi če depresijo ozdraviš, ti ostane sled. vedno se vračaš nazaj k tistim občutkom, ker nikoli ne preboliš do konca.

4 leta sem ven iz tega, pa še vedno pride dan, ko se zjočem, ko me napade tesnoba in vse ostalo.

boš videla, kaj ti prinese življenje, mogoče boš kmalu drugače mislila.

pa še to. a ti resnično verjameš v vse to, kar si napisala ali si napisala samo za to, da sebe bodriš?

[Sofia-Del_Sati]

Utrujena:

evo danes lahko pišem o blagoslovu in depri ravno ko sem v "grey fillings" (ja spet, jeb. kaj čmo):

kadar sem up, seveda mislim, da je blagoslov; danes, ko sem na tleh, pa se še vseeno strinjam s tem pomenom pojma, čeprav težko rečem blagoslov v smislu orng pozitive - prej bi rekla, pa tudi vedno trdim to, da opomnik, ki me opominja, da se nekaj v duši spet paca. Kaj? Zaenkrat ne vem.

Vem pa, da sem z depro začela razmišljati o sebi, znotraj sebe, začela sem se poglabljati vase in se raziskovati. Čeprav sem od včeraj zvečer down, vem pa, kaj je sprožilo, ne vem pa še zakaj, se pač danes skozi cel dan čustveno cijazim skozi dan, tudi jutri, ipd. Tokrat me D. opominja, da premalo delam na sebi. Vsaj zdi se mi, saj se mi razpoloženje menjava hitreje kot imata dva dneva skp ur.

Ne verjamem pa, da depra pusti sled kot carski rez pri nosečnicah; to danes, bo čez 5 let samo še preteklost, kar je blo je blo in to je to! Popucaš s preteklostjo! Tokrat zares predelaš vse elemente in zapreš knjigo o tem poglavju. Drugače pa je, če ne predelaš elementov in samo zapreš poglavje, ko pa še vedno nekaj štrli ven in ti bode psiho, dokler ne zakrvaviš v duši in pride depra, da se pogledaš, kaj si pozabil oz. česa nisi pospravil.


Lp S

p.s. kar pišem so izkušnje ali bodrilo ali pa obojega skp; nikoli pa ne pišem v tri krasne! Za to imamo druge teme

[dusica]

Sofi,

najprej čestitke, ker si odprla to zanimivo tematiko, ker se tako ali drugače poglabljamo v depresijo in verjamem, da v prihodnje ne bo več tabu...

p.s.2. ko boš brez ad, in če bom jst še živa.... te bom pa podpirala itak!!!

Ti si borka in če greš tako naprej, boš živela do 100.leta! 

Kinto, kakšen lep opis in zanimiva zgodba, ...  , sploh pa dejstvo, da si se pozdravila brez tablet oz. si jih malo nič jemala! Blagor tebi, Arwen in tistim, ki so se pozdravili.. ..jaz malo obupujem, ker ko sem "dawn" kot zadnje 3 dni, izgubim še tisto zadnje upanje, da se je bom poslovila, saj se z nji borim in "kregam" že 8 let..ni mi lahko, pa vselej vztrajam in kot ti..imam vero v "onega".. , ker mi vedno, po solzah in hudi bolečini, podari nekaj lepega, da mi nakaže, da je zraven in da nisem sama...joj, kako je potem lažje! Vem, pa iz svojega primera, da mi ne bo koristilo/pozdravilo samo sprehodi, meditacija in prehrambeni dodatki ali..mnogo več! Upam, da bom po tem agonilnem naporu, vsaj dočakala in začutila tisto blagoslovljeno "luč"...

Utrujena, se strinjam, da depresija in pd težave, tudi če jih pozdravimo, pustijo posledice, navsezadnje kot vsaka bolezen..ali pa nas, spremenijo... ..važno ni obupati in vztrajati ter iskati pravo pot...jaz, vedno preko molitve.

Hvala vsem, ki me krepčate in mi pomagate...



                                             Dušica

[klinček]

dušica GLAVO GOR in depro dol!!! 

Ko ti bo najbolj hudo,si predstavljaj,da je depra bik,ti pa kavbojec,ki ga/jo jahaš in se trudi dol te spraviti,a se ne vdaš,dokler jo ne obvladaš!
Se strinjam s Sofijo,da je opomnik,kot na mobitelu ali pa kot tiste igračke,tamagoči-ko zacvili,jo poglej kaj je,ker če ne boš cvilila ti. Ko se soočiš z njo,si že na pol poti,ko ji prisluhneš in prijazno spreminjaš njeno sitnobo v pozitivo,si že WIN!

In ti si že kar parkrat bila WIN.In še boš.Ker si ena redkih na forumu,poleg Sofije,Toje,Arwen,in še kdo bi se našel,ki pišejo večji del pozitivno,kot negativno oz.z žalostjo.Večkrat se vzdignete.Lepo vas je brati!

katarina

[dusica]

Katarina,

si me povišala za 150% in sedaj se počutim tako, da ti dam  ... kako bi te stisnila na veliko in močno..hvala za te besede, čeprav kot Sofi je tudi meni večkrat bedno in bi zaspala do drugega stoletja, pa kaj čem..vztrajam, ker vem, da me čaka še kakšen lep, sončen in  dan...in tistega si bom delila z vami...

Po 7 letih se sprijazneš, da je tako..seveda pa istočasno gledaš za napredek in ko padem, se poberem, pa zopet iščem nekaj novega in vem, da je nekje nekaj zame...ki mi bo pomagalo v še bolje in lažje...

Nočem nikoli obupati...


                                              Dušica

[Sofia-Del_Sati]

Uf Dušica.... mene to že kar izčrpava.

Ko sem + mi je valda super, ko pa - pa jasno da bad (to govorim za tisti total bad, ko se mi skoz odvrtavajo misli o smrti in total zero volje za ama nič, skor še za fentat se ne, kar je dobro  ); ampak, ko se poberem, seveda se počutim kot tepih, ko ga orng steptaš od prahu in ostale nesnage, da sem že kar lažja, a vseeno boli "čiščenje"  In kar muka mi je, ko mine nevihta v meni in opustošenje, potem spet sestava lajfa nazaj....ko komaj sestavim vse delčke duše, pa spet bum-tresk-plask na tla, kot zmaj brez kril!!

Ampak ok, sprejemam to dejstvo in najbolj to, da se vsakič poberem, čeprav imam kolena od padcev kot kuglo za bowling.

Sprejela pa sem tudi to dejstvo, da moram več delati na sebi, pa čeprav včas ni volje/časa,... ampak, če hočem win, moram to delati!!! Moram najti svojo skrinjo zaveze - zaveze med sabo, dušo, telesom, umom, preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo!

Druge ni; al pa bom zagrenjena stara baba ratala, ko jo še vlak ne bo hotel povoziti in se bo raje ustavil kot da bi kolesa uničil ob moji depri  - za katero pa sem prepričana, da bo tudi njen čas 1x prišel in je odpeljal s sabo v deželo Marš 

[Sofia-Del_Sati]

No še vedno sem nekak up.... in tudi kadar bom down, približno že vem kk pa kaj ukrepat. Nič...... 

Danes sem v Leclercu zapravila preveč  ampak ok, naj mi bo.... glede na to, da sem kar veliko mesecev preživela doma, ali pa nisem nič jedla, ipd. Se pa moram zdaj malce razvajati in uživati lajf 

Kupila sem si CD radio, ker ga nimam, če hočem poslušati meditacijo! Potem sem kupila 2 CD-ja s 3h glasbo, en je karmast, drugi je za dušo in telo. Torej, noči bodo sproooooooooooooščujoooooooče....... 

Kupila sem si smešno budilko, ki je pravzaprav otroška (prejšnja mi ne deluje, ker se stalno zmeša ura in sploh ne kaže prav), utripajo lučke, špila 36 različnih uspavank in na sploh je taka cortiš zadeva. 

Potem sem si kupila 3 PC igrice; tukaj pa je disaster, saj je v trgovini 95% igric samo klanje, vojna, masakri, sabljanje,...., to mi je včas blo ql in tudi dandanes se ni branila.... vendar bi preveč v mislih imela par oseb, ko jih seckam na kose kot čebulo  To pa nej dobr  Hotela sem take miselne... pa komaj kaj našla: eno že skor vzela, k je kako veterinarska bolnica in rešuješ živali, vendar je bla za otroke od 3. leta starosti naprej, kar pomeni, da ni ful zahtevna. No, sem pa našla igrico v smislu serije Gres`s anatomy in pa 2x CSI. Mal za sive celice.... odkar ni več ob sobotah Poirota in Umorov na podeželju, mi ful nekaj manjka (na, pa sm spet pri umorih...  ).

Pa seveda........knjigco o sreči......... in 3x  CD o angleščini, ker bi jo rada obnovila!!

TOrej, poskrbela sem za male sive celice, za dušo in um.... torej, upam, da depra ta teden ne pride na obisk...čeprav me čaka hudo naporen teden 

Lp Sofie 

[memi]

joj Sofi...ti si verjetno bipolarc, glede na to, kar vse pišeš...daj si poišči strokovno pomoč 

lep pozdravček 

[Sofia-Del_Sati]

 

p.s. sicer pa ob iskanju prave strokovne pomoči pa res lohk znoriš, to se pa strinjam ja

[dusica]

Sofi,

Sprejela pa sem tudi to dejstvo, da moram več delati na sebi, pa čeprav včas ni volje/časa,... ampak, če hočem win, moram to delati!!! Moram najti svojo skrinjo zaveze - zaveze med sabo, dušo, telesom, umom, preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo!

ČE TAKO RAZMIŠLJAŠ, SI ŽE NA PRAVI POTI, ZATO..SAMO GOR IN NAPREJ..! Ob tej priložnosti ti poklanjam komad od REBEKE DREMELJ: Niti levo niti desno..poznaš? 

Jaz menim, da nisi bipolarka in da so ta nihanja, kot moja smotana.. odraz zdravljenja, napredovanja in še kaj...dokler iščemo pravo pot, metodo, način in ni znanje popolno so pogosta in globoka nihanja, potem pa se tudi "notranji val" umiri...

Mislim nate...

                                                   Dušica

[Sofia-Del_Sati]

hvala!

p.s. ne poznam rebekinega komada - bom pa pogledala na youtube 

[SkuMir]

DEL SATI: "Depresija je dobra, depresija je blagoslov. To je moja osebna izkušnja. Zato Vam pišem, ne bojte se neobvladljivih sil, ki se rojevajo v Vas, morale so priti, da odvržete ''staro obleko'', to se bo zgodilo, pa če se starega razmišljanja še tako oklepate."

To je pa izjemna misel, revolucionarna ko Evangelij, ko govori o prerojenju v Sv. Duhu. Vesel sem te tvoje izkušnje, izpovedi, ki nosi v sebi kal optimizma in seme prenovljenega, bistvu "novega" človeka. Mene, gotovo, kot se je to zgodilo tebi...

Upam, da mi bo ta preblisk ostal v zavesti vsaj to noč, mogoče še jutri, in morda, morda vse bolj živo in ustvarjalo vse naslednje dni moje kapitulacije depresiji, v kateri se polagoma paradoksalno rodi resnična zmaga v razcvetu svobode in trajnega olajšanja...

Hmnja, trajnost je bolj pobožna želja, saj se depresija vedno znova ponavlja, in je ni mogoče za vedno dotolči.

[Sofia-Del_Sati]

hm.... skumir... tisto ni moj citat ampak je od enga članka.

kar pa pravim jst, je pa: ja, je blagoslov oz. zadeva, ki te "prisili", da začneš drugače razmišljati o sebi in svetu okoli tebe, da začneš iskati ljubezen in se ne boriš proti depresiji t.j. sebi!

To se mi zdi izredno pomembno, saj se depresivci skoz neki borijo, kar pa v bistvu z ad tega ne počneš; z njimi samo premagaš začetne faze, da se lahko začneš spoprijemati z lajfom... še vedno ostane delo na tebi! Isto kot potem brez ad.

Zakaj borbe? Borba proti depresiji? Čemu?!

Zakaj se boriti s strahovi, depresijo in še proti sebi?? Nonsense!! Odkar sem spoznala, da je depresija del mene, oz. nakakšni "jaz", in da moram sprejeti to dejstvo, da ni to nič hudega (čeprav, ko te prime, je fuuul hudo, ampak se učim in vsakič kaj novega povzamem od njenega opominjanja - pač, pomanjkanje ljubezni zahteva tak isto stopnjo opominjanja) in da je keč v iskanju ljubezni v sebi in notranje moči, sem bolj pomirjena, čeprav hkrati tudi delček v strahu zaradi "temni dnevov" - je pa to izziv, kaj se bom tokrat naučila... več ko bom prave poti izbirala, manj bo opomnikov.

Ko 1x dojameš, da depresija ni bavbav, ni pošast in da si to ti... je lažje spoprijemati se z njo.

Drugače pa je, ko si total onesposobljen.... vendar tudi tukaj gre za moč misli ipd. Lahko si pomagaš z ad ali brez; na koncu boš lajf moral furati brez ad.

Vse rešitve so odvisne od nas samih - vsi ostali pa so naši pomočniki, katere lahko uporabimo ali pa ne. NIkakor pa ne morejo delati namesto nas (od ad do zdravnikov in psihiatrov). Mi smo tisti, ki bomo odločali, kako bo mo živeli, ne drugi, še najmanj pa depresija  Ki pa nam je koneckoncu pokazala, da lahko spremenimo življenje na boljše! Čeprav, je sila težko tavati v temi brez baterije - ni pa nemogoče!!!

lp Sofie

[dusica]

SkuMir,

všeč mi je, ker sem v tebi čutila le majhen kanček duhovnosti..ali se motim?  No, jaz sem ljubiteljica in del Boga..on mi je največja opora v vsem tem..

trajnost je bolj pobožna želja, saj se depresija vedno znova ponavlja, in je ni mogoče za vedno dotolči.

Mislim, da je res tako!  Vse bolj sem prepričana, da se jo ne da 100%  in da bo še pokazala  tako da...najprej sprejeti dejstvo in del sebe, kot takšnega - to sem!!, potem pa iskati in najti vse možne tehnike za spoprijemanje z njo..in je dejansko lažje...nikoli ubupati!! 

                                    Dušica

[SkuMir]

del sat, dušiva, vidim, da vaju skrb za druge močno priklepa na ta forum. Nadvse pohvalno delo, dobrodelnost, ki vama je v čast in okras. Mogoče je tudi zaradi tega v vajinem pisanju toliko bistre modrosti in blagodejne svetlobe. Ko da trosita po forumu cvetlice upanja in tolažbe; - v tem smislu me spominjata na sv. Terezijo Deteta Jezusa, ki je napovedala, da bo po smrti trosila na zemljo obilje rož božjih milosti.

Hja, Dušica, kot tebi, tudi meni duhovnost pomeni največ v življenju. Zato se večkrat sprašujem, kako je mogoče, da me tako vztrajno zmaguje bolezen, najprej možganski defekti, potem zaradi izgube nekdanjih sposobnosti ko noč brezna brezdanja depresija. Pogosto se počutim ko sv. Janez od Križa, na njegovem znamenitem popotovanjui skozi temno dušno noč.

Mislim, da je bila tista svetnikova noč njegova depresija, ki se je razbohotile sredi njegove brezkompromisne vernosti.

Ko doživljamo nevidno Kristusovo prisotnost, tedaj našo depreijo nadomesti "temna dušna noč", ki je v bistvu mogočna molitev k skritemu Stvarniku na samem dnu naše razbolele biti...

[LiiMoNcA]

Sofia,

si opazila, da sva si podobni? 

Kakorkoli, pomembno je prisluhniti sebi, svojim potrebam, željam in ne vedno ustreči drugim, da potem in zato ne bi bili sprejeti ali spregledani...njihov problem!

Važno se je sprejeti v celoti, kljub tem nihanjem ali smotanem počutju in stopati višje v radost, višje in višje...tam, kjer smo že začutili srečo...

                                           Dušica

Se strinjam,vsak posameznik je sebi na prvem mestu najprej je treba prisluhnt sebi ne kaj ti drugi govorijo da naredi.Narediš tko kot ti duša govori da bo najbolje zate,pa tudi če včasih odločitev lih ni prava jo pa čez čas popraviš.Js mam že 5 let hudo depresijo in panične napade stara sem 17 let pred tremi leti sem zarat tega pustila šolo, letos pa jo bom delala preko izpitov ker so m irekli da je za moje zdravje to najbolša rešitev da jo naredim.In js tut mislm da si je bolje pomagat sam kot pa z ad-ji in zdrauniki, mene so zdrauniki bol kot pozdravili naredili še bol noro.Jim govorim o problemih,bolečini,depresiji,napadih oni pa meni da sem anoreksična.Pa kaj še

[Sofia-Del_Sati]

Tko bom rekla limonca:

ni must, da je vsa moderna medicina takoj za stran vreči in da je zdravljenje brez ad nujno potrebno;

dobro je predelati vse poti, ki obstajajo, ne samo kar pravi moderna medicina, in najbolje je mix - vsega po malega, kar ti pomaga. Enim pa lahko pomaga 100% medicina, drugim 100% alternativa.... važno je, da si ti OK in NA PRAVI POTI.

Res pa je, na žalost, da je današnja medicina zelo slabo slišna za človeka, tako z vidika telesnih in duševnih stisk kot z vidika odnosa, da si človek, in ne le pacient (ki prinasaš težavo), temveč človek, ki bi rad težavo rešil!

Naša medicina, v SLO, je pa še zelo nazadnjaška... v večih pogledih. In žal, dokler bo takšno stanje oz. takšen prepad zaupanja med ljudmi in belimi bogovi, do takrat ne bo zadovoljstva ne z ene ne z druge strani (glede nas folka, se ve o čem govorim, glede dr. pa pač v smislu: sj mate zastonj zdravstvo  - hvala lepa za tako zdravstvo in obravnavo, in še, ni ravno vse zastonj, če smo že lih na tem!!).

Zato limonca, kako dobro drži ta rek: uzdaj se vase i svoje sedlo!!!

Lp Sofie 

[dusica]

SkuMir,

dušiva, vidim, da vaju skrb za druge močno priklepa na ta forum. Nadvse pohvalno delo, dobrodelnost, ki vama je v čast in okras. Mogoče je tudi zaradi tega v vajinem pisanju toliko bistre modrosti in blagodejne svetlobe. Ko da trosita po forumu cvetlice upanja in tolažbe; - v tem smislu me spominjata na sv. Terezijo Deteta Jezusa, ki je napovedala, da bo po smrti trosila na zemljo obilje rož božjih milosti.

..sedaj se počutim  in na veliko počaščeno ali dejstvo je to; DA MI SMISEL V TEM ŽIVLJENJU DAJE BOG OZIROMA DEJANSKO MOČ MOLITVE, DA ZMOREM, DA SE OBRNEM K NJEMU IN DA NIKOLI NE OBUPAM, KER..MI ŽE DRUGI DAN NA SVOJO ŽIVLJ. POT "POŠLJE" ENO MALENKOST, DA VEM, DA JE Z MENOJ IN DA MU JE MAR ZA MOJO BOLEČINO...VEM!!!

Npr. srečna sem, ko naberem travniške rožice, sušim zelišča, berem knjige o modrosti in ljubezni, ljubim svojo čiwawo ali pa mi nekdo napiše/reče...Pogrešam te!


SkuMir, tudi jaz večkrat "padem", takrat začutim duševno bolečino in se  , potem, pa hrabro vstanem in ženem naprej...do konca!!


                                             Dušica

[Sofia-Del_Sati]

Tokrat podarjam to besedilo sebi in vsem, ki imate ob sebi depresijo in v sebi voljo 
 



Če v svojih težavah ne vidimo rešitve, vidimo samo temo.

Nekdo drug pa v istih težavah vidi priložnosti oziroma v temi vidi svetlobo -
                                                      to so zvezde.

In verjame, da bo za to majhno svetlobo prišla tudi velika svetloba -

                                                                                       in to je sonce!

L p   S o f i e   

[Sofia-Del_Sati]

Nekaj sem se še spomnila in bi rada še malo dala ven iz sebe, ker ta teden spet nekako nisem bila produktivna v smislu, nasvetov, ipd. 

Skratka, že cel teden se nekaj lovim okoli svojih misli ali bolje rečeno, mrežo zmešnjave v glavi, ko niti ni toliko zadev v njej, da bi bila zmešnjava, je pa seveda en sam mix teme, groze, strahu, votlosti in obupa.

Pa je lahko z vzrokom ali brez.... največkrat je brez, in kar pride; tokrat pa sem imela malček vzroka...

že tako sem bila cel teden tak tak, potem pa še total minus - great. 2 dni pred piknikom grem na štrbunk. Pa ne z ritjo. Glavo! Dogajalo se je marsikaj, zares groznega, v svetu, vendar zadeva ni primerljiva z grozo, ki jo imaš v sebi - a se hkrati zavedaš, da je v bistvu vse OK, samo v tebi je KAOS, vihar, potres, smrtna tišina... Filingi.... kaj hudiča so to?! Lepi.... nimam pojma! Bemtiš, ko je nevihta v tebi, je lahko zunaj sonce, pa ga v bistvu "ni", zate; ko pa imaš sonce v sebi, je lahko nevihta zunaj, pa si happy.  Ni fajn, res!

Piknik (službeni) sem komaj preživela. Še več.... všeč mi je bilo. Tisti znotraj, zares všeč. A je trajalo premalo. Čez 2 uri sem morala zapustiti oba sonca - v sebi in tistega pravega, zunaj.

Potem spet dnevi sivine.... in misli o S. ... konstantno! Po svetu hodiš kot maček, ki so ga prej orng nagarbali.... grbo imaš večjo od kamele.... in vode v očeh več kot je oceanov na Zemlji...ko ti je duša težja od najtežje kovine na svetu... ko ne veš kaj bi sam s sabo, ko je edina stvar, da bi šel na tire.... pa spet nekak ne moreš.... bližnji... prijatelji.... ne še.... počakam še malo... ne vem zakaj... ne vem čemu..... pa vseeno kanček razuma prevlada v deželi zmot, zmede in želja po odhodu!

Ko vidiš okrog sebe stalno krivice, žalosti, jeze, besa, obupa.... ko ne veš več, ali si racionalen v ocenjevanju odnosov drugih do tebe ali obratno, ko se počutiš tako faking osamljenega, a hkrati ogroženega, ker vsi nekaj hočejo od tebe in ti ne dajo miru.... zmeda, je*ba in beda!

Pa pride dan; slišiš, da imajo tudi druge probleme. Jih poslušaš. Jim poskušaš pomagati, a previdno, saj so to ljudje, ki so te v preteklosti (seveda ne tako dolgo nazaj) zelo prizadeli in do katerih čutiš odpor, distanco in mukotrpnost; pa se ti vseeno zdijo bogi, ob teh težavah,... čutiš, da nimajo tistega, kar imaš ti in to je, neko vero vase, čeprav se momentalno zdi, da sem trenutno kot paličnjak, vendar ne, saj še vedno brcam na tem svetu in diham zrak skozi vrečko depre; in ti ljudje, ki se ti danes izpovedujejo imajo tisto, česar ti nimaš, in hvaležen si za to. Ker to je.... krivo hrbtenico. Nimajo upora se upreti še večjim hinavcem kot so sami. In vidim, da so si vsi kot nekakšni ljudožerci, saj si med sabo jedo dušo, so zavistni in obrekajo za hrbti - tega nisem nikoli počela, a vseeno sem se znašla na tem bojnem polju. A vendar sem se potuhnila in samo tiho opazujem kaj se dogaja in poskušam ostati nevidna. Kajti, ko sem hotela kaj popraviti na bolje in uf, da je uspelo,..., še danes čutim posledice foušije. Torej, sem človek, ki hoče delati dobro, se trudim in cenim pravičnost. Ne maram obrekovanj, zavidnosti in izkoriščanja. A med vsem tem sem. Pa še z depro in prej ankso, in danes PTS. Začutim sebe, začutim, da sem dobro, da grem po pravi poti, čeprav se počutim, kot da hodim v džungli med zvermi in kjer je toliko podrasti in blata, da komaj najdem pot - a zaenkrat še hodim 

In... potem še mejl... ki me spomni, kakšna sem bila včasih....  si rečem: lahko sem spet takšna. saj tudi sem! ker sem! in bom spet! 

Ko imaš v življenju vedno dve poti, ko lahko vplivaš na svoje življenje:
- v službi in družbi....bom preživela!
- izbiram dobre sodelavce
- bom dobre volje
- ne bom popuščala viharjem v sebi - vzela bom plašč in hodila naprej
- potko si bom še naprej sekala z mečem skozi podrast; malo sem počila, in solze 
  potočila... ampak zdaj grem naprej
- piknik.... grem. seveda grem. in tudi prijavila se bom za igre
*
*
*
*

Lahko se puzam po kolenih in obležim....

....... ali pa vstanem in spet hodim! Zaenkrat sem se še vedno spucala in spuzala.

Lahko mislim slabo o prihodnosti in obupam, ali pa dobro, in si nabiram voljo?!

Kaj neki bo Sofie izbrala? 

Lp Sofie (sem že izbrala. itak!)