Indijankica hoj!
Tebi se je pa res nabralo........
In zdaj je čas, da odpreš pokrov, da gre vse slabo ven. Tlačila si v sebi, se brigala za druge, kar pa zase, pa z bulimijo ali pa si pozabila nase.
Zdaj te duša opominja, da je nekje na tem svetu prostora še za indijankico, da se obrni k sebi,..... Pusti druge, bodo že živeli kot si bodo postlali, tvoj lajf pa je odvisen od tvojih dejanj, tvoja sreča, ki je sedaj izginila in tava nekje v neznanem prostoru je ušla!
Ustavi se in tokrat misli nase! Pojdi po korakih. Eden je že storjen tako, da si se javila na ta forum, da si dala vsaj delček ven iz sebe, da si začela s planom Reševanja tvoje duše.
Ker si bolj malo napisala, kaj si do danes storila zase, ti ne morem kaj več napisati, saj so ti že drugi napisali glede posameznih poti k razreševanju stiske (preko literature, skupin za samopomoč, ipd.).
Lahko ti povem, da nas je večina dala skozi podobne probleme kot jih imaš ti (apatija, misli o smrti, "izgon" sreče, "prilep" nesreče vase, izogib prijateljem, smeh, ki ti postane odveč, težave, tegobe, troblesi,....) - ampak misli o smrti niso ta prave misli o smrti, pač pa ti sporočajo, da se mora nekaj v tebi spremeniti, kar si do danes delala narobe in se ti je vse obrnilo na glavo. Smrt itak bo še prišla, nikoli ni bilo primera, da bi "pozabila" priti; sprememba lastnega življenčka v sončno stran iz senčne, pa lahko ostane neprehojena pot; torej, hodi naprej, kajti korak si že naredila v tej smeri, da boš nekaj spremenila v sebi - tako kot mi vsi tukaj gor, ko se enostavno nismo predali sencam ampak smo iskali sonček. In žarki že grejejo.....
Pozdravček Sofie
