FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte. četrtek, 24. maj 2012 ura: 15:46


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Joj...  (Prebrano 431 krat)
0 uporabnikov in 1 gost pregleduje temo.
indijankica
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 2


« dne:: torek, 12. april 2011 ura: 23:20 »

Vsi znaki depresije so prisotni v mojem življenju...ubistvu že nekaj let z prekinitvami...trenutno pa se nahajam v res groznem stanju, ko razmišljam samo še o smrti...zjutraj, zvečer...ne počnem več ničesar, nespečnost...skratka sama tema...sedim v družbi, po glavi mi pa hodijo samo misli o smrti...in res ne vem, če se še splača vztrajati...Kaj me je pripeljalo do tega???
Zanimivo mi je, ker sem po naturi rada življenje in sem mnenja, da je vsak sam odgovoren zase in za svoje misli...in da so misli tiste, ki krojijo življenje... Neki plozam vsem okoli sebi, a v meni bomba, pa niti ne bomba, ker niti ne žutim ničesar, nobena stvar mi ne vzbudi nekega veselja...sama apetija. Najhujše mi je, ker mi gredo še prijatelji na živce, ker se smejijo...prej se mi to ni dogajalo...Resnično bi lahko imela vse in bila srečna, a sama sebe nenehno mučim in blokiram...sama sebe ubijam, tako se zavedam tega, a spet ničesar ne naredim...Ne bom rekla, da se sovražim, ker se ne....Rada se pa tudi nimam, ker se nikoli ne postavim za sebe, vedno drugim na razpolago, čeprav tudi to ne več....res zadnjih nekaj let samo vegetiram...vse vem kaj bi morala storiti, a ne naredim ničesar....Res ne vem, ampak moram rečt, da se zadnje čase kar malo bojim sebe, ker zapadem v tak obup, da sem sposobna narediti marsikaj... Vem verjetno, sem vse zmedeno pisala, ke rsem zmedena trenutno...Rada bi si našla neko rešilno bilko....nekako začela spet vejeti...samo ne znam...Rada bi se od srca nasmejala...pa mi ne gre...in takole naprej res nima smisla...
Prijavljen
Arwen
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 6.310


vsi smo orli


« Odgovori #1 dne:: sreda, 13. april 2011 ura: 07:14 »

..Kaj me je pripeljalo do tega??? 

odgovor poznaš samo ti... povej kaj več, pa ti ga pomagamo najti  rozicodam

.Rada bi si našla neko rešilno bilko....nekako začela spet vejeti...samo ne znam...Rada bi se od srca

si se po pomoč že obrnila kam?
Prijavljen

V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
Suzy
Expert
*****
Prisotni Prisotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.764



« Odgovori #2 dne:: sreda, 13. april 2011 ura: 13:35 »

Verjemi,da se splača vztrajat in delat za izboljšanje počutja,če ne zmoreš sama se bo treba
obrnit na strokovno pomoč.
Nevem,če imaš kakšna zdravila za svoje stanje,vsekakor bi bilo dobro,da se čimprej odločiš
za pomoč psihiatra,kateremu moraš zaupati svoje občutke.
Verjemi,da smo bili vsi bolj ali manj v položaju kot si sedaj ti,...potreben je korak stopit naprej,spremenit
način razmišljanja,....vse se zmore,če je le volja in še enkrat volja,......upanje je za vse nas....
Napiši kaj več o sebi,imam občutek,da si še mlado dekle,...in nekaj te je pripeljalo v tvoje negativne
občutke,....katerim je potrebno poiskati vzrok !!!
Objem in drži se rozicodam
Prijavljen

No matter how dark the darkness, there’s always Light...
alexx
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 2.866



« Odgovori #3 dne:: petek, 15. april 2011 ura: 08:28 »

Vsako toliko se na forumu pojavi kdo podoben tebi biser. Vso rešitev ponuja v veri. Še noben pa ni obstal več kot kak dan. Očitno smo tu gor sami bedaki, ki ne verjamemo v zveličano resnico. Še nikogar niso prepričali, pa svetujem tudi tebi, ki že z prvimi posti daješ rešitve, da odnehaš. Naletel si na napačen forum. Imamo izkušnje za sabo, in vemo kako je.   ne
« Zadnje urejanje: petek, 15. april 2011 ura: 09:21 od alexx » Prijavljen

alexx Afro 
toja
Expert
*****
Prisotni Prisotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.858



« Odgovori #4 dne:: petek, 15. april 2011 ura: 08:37 »

Alexx... clap
Prijavljen

KAR TE NE UBIJE, TE OKREPI!
indijankica
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 2


« Odgovori #5 dne:: nedelja, 17. april 2011 ura: 19:56 »

Res sem dala veliko stvari skozi zadnja leta. Stvari, za katerimi ljudje žalujejo...No, jaz nisem...meni je bilo vse normalno in sem živela, kot da se nič ni zgodilo....In seveda, kaj lahko drugega pričakujem, kot da me na lepem sesuje... No, naj povem mopjo zgodbo, samo na hitro....
Zavedam se, da me je uničila moja prva ljubezenska zveza...5letna zveza, ko sem imala 15let...zveza, ki sva jo skrivala, ko sem ljubila in nisem izražala občutkov...vmes sva jo zakjlučila,a vseeno ostala nekako povezana ves čas...takrat sem občutke potlačila, šla v tujino, kao prebolela...in se vrnila domov... Ostala sva prijatelja...ironično!!! To je bil čas, da sem se nehala izražati in sem vedno skrivala svoja čustva, tako so me naučili...Vmes sem imela tudi druge veze... No, pred kratkim sva se zopet znašla skupaj...Potrebovala sem bližino in tako sva se zopet začela sestajati...Neka stvar me je zelo prizadela in tako sem prišla do ugotovitve, da ga še vedno ljubim...Odprle so se stare rane...Zgodba, ki nikoli ni bila zaključena...13letna zgodba...In zopet me je zdelalo, zopet vse na skrivaj...kok sem neumna!!! Od njega nimam ničesar, ok, super se imava skupaj in to je to...In prišlo je do pogovora...vse sem mu priznala in za vedno sva zaključila zadevo, vsaj z moje strani... Ne razumem, kako si lahko dovolim, da me nekdo tako izkorišča in mi daje občutek nevrednosti...
In potem so bile tu smrti v družini zadnje leto in reševanje brata, ki je padel v drogo... Vedno sem se ukvarjala z drugimi...in sedaj sem prazna...Naj povem, da sem v mladosti zbolela za bulimijo, ker sem tako spoščala jezo...in nezadovoljstvo in si želela pridobiti pozornost...vem, neumno!!! A sem se rešila tega pekla, z veliko truda...Ker hrana sploh ni bila problem...Danes se zavedam vsega...
Priznam..., veliko ljudi imam okoli sebe...vse možnosti za uživanje, a blokiram samo sebe.. Dobesedno matretiram samo sebe, si škodujem in še potenciram svojo žalost...Na živce mi gredo površinski ljudje, v katero smer se vrti ta svet...in da sem totalno hladna do vsega...Nimam cilja, ne vem kam grem, kso sploh sem in kaj hočem...izgubila sem stik s seboj...In res ne vem kako naj ga zopet poiščem...Kako naj začutim samo sebe..., prekleto!!! In, ne nimam slabega mnenja o sebi...a se stalno uničujem...Huh? Zakaj?Huh??
Prijavljen
Arwen
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 6.310


vsi smo orli


« Odgovori #6 dne:: ponedeljek, 18. april 2011 ura: 07:49 »

ponavljam vprašanje: si se na stroko že obrnila?

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=754

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=433&Itemid=66
Prijavljen

V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
Sofia-Del_Sati
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 2.554


lotus iz mlake zraste v prelepi cvet - bodi lotus!


« Odgovori #7 dne:: ponedeljek, 18. april 2011 ura: 08:37 »

Indijankica hoj!

Tebi se je pa res nabralo........

In zdaj je čas, da odpreš pokrov, da gre vse slabo ven. Tlačila si v sebi, se brigala za druge, kar pa zase, pa z bulimijo ali pa si pozabila nase.

Zdaj te duša opominja, da je nekje na tem svetu prostora še za indijankico, da se obrni k sebi,..... Pusti druge, bodo že živeli kot si bodo postlali, tvoj lajf pa je odvisen od tvojih dejanj, tvoja sreča, ki je sedaj izginila in tava nekje v neznanem prostoru je ušla!

Ustavi se in tokrat misli nase! Pojdi po korakih. Eden je že storjen tako, da si se javila na ta forum, da si dala vsaj delček ven iz sebe, da si začela s planom Reševanja tvoje duše.

Ker si bolj malo napisala, kaj si do danes storila zase, ti ne morem kaj več napisati, saj so ti že drugi napisali glede posameznih poti k razreševanju stiske (preko literature, skupin za samopomoč, ipd.).

Lahko ti povem, da nas je večina dala skozi podobne probleme kot jih imaš ti (apatija, misli o smrti, "izgon" sreče, "prilep" nesreče vase, izogib prijateljem, smeh, ki ti postane odveč, težave, tegobe, troblesi,....) - ampak misli o smrti niso ta prave misli o smrti, pač pa ti sporočajo, da se mora nekaj v tebi spremeniti, kar si do danes delala narobe in se ti je vse obrnilo na glavo. Smrt itak bo še prišla, nikoli ni bilo primera, da bi "pozabila" priti; sprememba lastnega življenčka v sončno stran iz senčne, pa lahko ostane neprehojena pot; torej, hodi naprej, kajti korak si že naredila v tej smeri, da boš nekaj spremenila v sebi - tako kot mi vsi tukaj gor, ko se enostavno nismo predali sencam ampak smo iskali sonček. In žarki že grejejo.....  pomezik

Pozdravček Sofie  rozicodam
Prijavljen

"Lahko je zapraviti veliko časa za skrbi in obsedenost, a meditacija te spravi v blaženost, spomni te, da je pomembno tisto, kar čutiš v sebi. Če imaš to, imaš vse."
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.4 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.149 sekundah z 22 povpraševanji.