hojla micek!
še tukaj v tej temi
kako si? reci: dobro sem! (četudi morbid ravno nisi, ampak ni vse črno!)
Če mi boš dokazala, da je vse črno, se takoj spremenim v krastačo...glede napadov, če jemlješ tablete, potem lahko bolj malo storiš na sebi... ni nemogoče, samo težja je pot do umiritve, ipd.
če pa ne, bi ti pa sam to povedala - pa ne jemat, da sm najbolj pametna, samo svojo izkušnjo ti povem:
v ponedeljek grem po 3 mesecih v službo. evo, že zdele se tresem, ko se spomnim...
Pa sm sama hotla na šiht, dohtarca je rekla, da ne, da bi blo dobro, še kak mesec, da sm doma, morbid clo 2
Zakaj nek, ko pa sm se AD odpovedala, in mi niso pomagale (
govorim zase!), pomagale so mi samo v tem, da ni več depre, ostalo pa sem imela gratis - povišano ankso,... Ko sem nehala jemati, zaenkrat depre še vedno ni, po 2 tednih od nehanja ad in 3 mesecih "zdravljenja" pa sem prvič šla lahko med ljudmi ven, uživala v tem, gužva kein problem itd. Spet sem bla nekaj časa jst. YEEES!
no, še vedno sem, kontrolo imam nad sabo in strahom....se držimo za vrvico kot vrtec hehehe
Ker ležim ne doma, ven grem kolikor toliko, se mi ne zdi smiselno, da ostajam doma, ko grem lahko delat.
BUT...
mineva me!!
Ne delati, ampak obisk službe in folk, k ga je sam 200 pr nas!!
(tukaj pride tvoj del oz. kar ti hočem povedati)
In včeraj zvečer na pojstli, panika! Vse tisto kot pred 3 meseci, tresenje, povečan strah, težko dihanje, nabijanje srca, tesnoba še zravn, da mi ja ne bo dolgčas, obup, že na meji črnega pogleda na svet, slabost, mravljinci po desni roki, glavobol. Pa sm vedla, da je to zarad misli o jobu, pa nej blo treba razmišljat 3h in delati grozljivko iz "kaj bo, kako bo, če bo"; pač pa samo spomin, da bo job (folk) in še to v 3 sekundah. Jaooo ne, ves boj do danes je bil zaman, vsi ti boji, da se nism fentala do konca, da se nism še potem ob uvedbi AD, ko je bilo še huje in sem takrat resnično 1 ali 2 tedna vsako minuto namenila mislim, da se ne grem ubit, pa potem ko mi AD ni več pomagal v celoti in nazadnje ko sem se mu odrekla na lastno pest, komaj malo zaživela, se vzdignila in spet bila stara T., bom sedaj en ali dva dni na šihtu al kaj, šla spet k dohtarci, da bo rekla "saj sem vedla!", in bolje bi bilo, da začnem kar z glavo skozi zid butat, da bom vsaj mela smiselni glavobol in ne zarad SF
Pa sm si rekla: STOP!
Nism tudi 2 mesca zastonj aktivno brala ne samo strokovno literaturo, tisto o telebanih, za katero sem skoraj postala dipl teleban in ne zmagovalec v rešitvi ankse ali OKV, pa pozitivne literature, ko smo se doma vsi trije začeli spreminjati, se bolj duhovno poglobiti vase, videti, da ni vse tako črno ali belo, ampak v mavricah, pa bom to sedaj vse zbrisala kot cunami?! NE!!!!
Rekla sem si: sofie, stop. jeb... ga, službe te je strah oz. folka, ampak boš preživela. če pa ne bo šlo, pa samo oddelaj tistih 8ur, pa čeprav v tišini, da ti ne bo do druženja z nobenmu, pa potem ko greš domov, uživaj tisti preostali dan. Nihče ti ne bo ukazoval, kako živi, kako čuti, pred čim strahuj in pred čim ne. Sama odločaš o svojem lajfu. V službo grem, pa če bom kozlala 5x/dan, pa če mi bo mrko, pa če se mi bo meglilo od straha, pa četudi bom mogla vsak dan vzet helex...briga me! Na šiht grem, nad SF grem,
nad sebe grem (najhuje je premagati ssamega sebe in ko to storiš, si winner!!!).
Pa ne z mečem haha, ampak z voljo!!!
In potem ko sem se to zavestno odločila, sem dodala še to, da ne bom živčna, da je vse to danes strah, ki ga pa itak ni, ker strah = produkt naših neg.misli; če le teh ni, tudi straha ni. In torej, lahko me vse boli in me razjeda, ampak ne bom se predala. In čez čas so mi vsi simptomi izginili!!!!!! Haloooo. Dobro, poznam metode samozdravljenja in avtosugestije, pa alternativna medicina, metafizika, nadzor uma ko pa je um zadnje cajte mene metal kot divo na divjem konju ....., samo poznam pa tudi sebe, da zaenkrat mi še ni nekako uspelo prestopiti praga normale
Ok, mogoče z zaenkrat s pozitivnimi učinki, ko sem prenehala z AD, kar hitro. Pa še kak micek bi se našel.
Skratka, besedi STOP in NE BOM SE VDAL/-A (ali ZMOREM) sta zelo močni! To vem, ker s temi besedami sem se velikokrat dala pogum, moč in voljo. Ko te dve (tri) besedi osvojiš, lahko počasi tudi druge, kot so npr.: DANES JE LEP DAN V MOJI DUŠI, IMAM MIR V SEBI, SEM FUL FACA, VREDNA SEM ŽIVLJENJA TUKAJ, VREDNA SEM UŽIVANJA ŽIVLJENJA, VREDNA SEM IZKUSITI IN OKUSITI LEPOTO IN ČARE SVOJEGA ŽIVLJENJA!
Poudarek je na vrednosti / vrednoti, kajti veliko nas je takih, ki smo verjeli, da nismo vredni niti zraven smeti sedeti, kaj šele se jih dotakniti - ker smo slabši od njih!
TO NI RES!
Vsi smo biserček, ki v celoti predstavlja ogrlico, vsi smo del lepega, vsi smo del krasnega in vsi smo del pozitivnega načrta, od nekoga, od nekje, z nekim razlogom, namenom... ki pa ga trenutno ne vidimo. Kar pa ne pomeni, da ga ni!
Treba je verjeti, da če smo verjeli, da smo del temnega sveta, da začnemo verjeti, da obstaja tudi del svetlega sveta. Kako? Že s tvojim prihodom, ki si luč, in vsakim, ki se bori s temo!!!!
Boriti se v temi ni lahko, ko pa skoz padamo in se spotikamo, dokler na najdemo stikala, prižgemo luč, vidim nered, ga pospravimo, odpremo okna, da pride zrak, odpremo vrata, da pridejo nove možnosti, in se prepustimo tokovom življenja, tokrat močnejši. In lahkotnejši (naša duša)!
Sofie
