Spopadanje z življenjem,ki se ruši

[Suzy]

Hvala Toja,Arwen,Alexx,Utrujena,Slavka,Dušica

[trzinka]

Ne vem, jaz vedno obrnem na pozitivno, da si preusmerim misli, čeprav je bilo obdobje, ko sem klonila, ampak nikoli pomislila, da bi si skrajšala življenje.
Ne sprašuj se ZAKAJ, tako kot ti je Utrujena napisala, ampak to bom naredila......in naredi zase nekaj lepega in dobrega, ker si to zaslužiš. Kot današnji dan, npr.

[Suzy]

Trzinka


Dekleta ni tako enostavno,vsaj pri meni ne!!!Življenje me preizkuša kar pomnim in v mojem
življenju je tolk dejavnikov,ki me potiskajo na rob....
Nemogoče je kar reči to bom naredila ali se ne vprašat ali sem na svetu samo zato,da trpim...
Pravijo,da je vsak svoje sreče sam kovač,jaz pa sem mnenja da to povsem ne drži in da se človek
že rodi z neko usodo in poslanstvom v nadaljnem življenju.
Upam samo,da bo moje poslanstvo v drugem življenju drugačno od sedanjega.Pa nisem nek fanatik in
nerazumna oseba.Vse predobro razumem kaj mi želite povedati,....samo še enkrat;za nekatere je lažje
 in za nekatere težje spreminjat sebe in reševat težave,....

Psihologinjo pa imam sedaj v juniju in vsekakor bom z njo govorila o mojih temnih mislih...
Objem vsem...

[utrujena]

suzy, veš kako je meni uspelo, da sem se nehala spraševati zakaj? dan pred odhodom iz bolnice sem doživela napad tesnobe in samomora in sem v Ljubljani pod mostom delala samomor. takrat me je zlomilo do konca in kar naprej sem jokala in  na glas spraševala Boga, zakaj mi to dela, zakaj me kaznuje...

tistega dne se je prelomilo v meni. jezna sem bila na vse, na Boga, nase in cel svet. nisem se več obračala na Boga, nisem se več spraševala zakaj, jezna sem bila nanj in ga nisem več upoštevala.

od tistega dne sem tudi lažje zadihala, ni me več držala krivda. sem se pa počutila izdano iz jezna in jeza mi je pomagala, da sem šla naprej, da sem životarila, šele po 5 letih pa zaživela.

zdaj sem Suzy prevzela temo. Oprosti Suzy, samo ne vem, kako naj ti nekaj razložim, če ne napišem primera zraven. upam, da ti uspe vsaj malo, da boš lažje zadihala.

objem 

[dusica]

Suzy,

ker te globoko čutim in razumem, tudi na daleč, ti najprej poklanjam  ..tisto največjo in najbolj dišečo, od mene nabrano zate...Če bi bila moja soseda, bi jih dobila..vsak drugi dan!

Sva na podobni poti in kot ti, se večkrat vprašam, ZAKAJ JAZ, ali ker ni odgovora, sem sprejela dejstvo, da odgovor niti ni pomemben oziroma da je MOJE POSLANSTVO DRUGAČE od nekaterih drugih ljudi,..da se moram še bolj vzljubiti in pocrtati, ker očitno...ne jaz in ne ti, tega nisva bile deležne kot OTROK... ..in sedaj čutiva tudi ta "primankljaj"..drži ali ne? No, glede tega jaz poskrbim NAJPREJ ZASE, kot me uči moja psihoterapevtka in vse delam v svojih zmogljivostih,...dan si oblikujem čim bolj preprosto oziroma nekako enostavno, lahko...Oddelam svojih 8 ur in sem več kot  , da sem zmogla; grem na sprehod s čiwawo, berem knjige, se poljubim in objamem... ..pokličem kakšno friendico, potem si zamislim, kaj skromnega ali dobrega bi pojedla..tako nekako..niso pa vsi dnevi enaki...

Ko prihajajo vsiljive misli, se najprej SKUŠAM POMIRIT in globoko zadihat...včeraj sem poskusila s cd-jem za globinsko sproščanje in mi pomaga...že opažam, da bo moj pogosti spremljevalec...

Drugače, srečna sem, ko se nekdo spomne name, me potolaži, celo  zame, ko me vidi dol, ... čutim SOČUTJE, ki je zelo pomembno v komunikaciji in življenju na sploh..no, tega zopet nisem imela v otroštvu...

In, če malo povzamem, opažam, da večji del bolečin izvirajo iz našega otroštva...na žalost! Tukaj pa se spomnim na našega PEPIJA, ki mi je svetoval: pozabi, oprosti preteklosti in zaživi na novo, Dušica!

na glas spraševala Boga, zakaj mi to dela, zakaj me kaznuje...

..Utrujena, to sem že omenila Sofi in še komu...moje mnenje in to NA VELIKO je, da on tega ni kriv, ker nas ljubi in nas je sorazmerno blagoslovil z čudovotimi stvarmi: narava, rastline, plodovi, živali..si pomislila?  Zame je v ozadju in osredju le Satan in njegove zapeljivke ter neumen sistem, v katerem prevladuje ta svet...pa ne glede iz katerega vidika to gledam...

Bog je bil, je in bo moj do zadnjega diha...


                                        Dušica

[Suzy]

Ma jaz verjamem v več kot to,da smo ljudje nekako programirani,da verjamemo v boga
za lažje preživetje,....mislim,da je nekaj več na tem kot teza" programiranosti".

Ni pa on tisti,ki nam bo pomagal najti službo,poiskati partnerja,nas ozdravil,....in vsak
si pač po svoje razlaga njegov obstoj in pomen!!

Dušica hvala za dišečo rožco in če bi bila ti moja soseda bi jo dobila vsak dan!!Se bom tudi sama
potrudila pocartat sebe...

Utrujena nikakor nisi prevzela temo,morda nisem edina brez trenutnega izhoda,....vsakdo,ki se najde
pod to temo naj piše,piše...včasih se mi zdi,da imam le jaz tako globoke težave,....čeprav vem,da so
vsakemu svoje težave najtežje....
Marsikomu se zdi,da se mu življenje ruši in se ne zna ali ne more pobrat iz začaranega kroga,zato
tudi drugim priporočam,da napišete kako se spopadate z vsem skupaj ali pa ste se!!!

[Arwen]

Ni pa on tisti,ki nam bo pomagal najti službo 

ja, res je... in ko je človek brez službe, to marsikaj potegne za sabo....

[utrujena]

Dušica, ti kar verjemi, če ti pomaga. mene je naučilo, da Bog ti vzame, pa lahko še tako prosiš in moliš. ne pozna vedno usmiljenja.

jaz še vedno čakam, da mi kaj vzame. vedno bom v pripravljenosti, da mi vzame družino. edino to mu še ostane, da me zlomi do konca.

to si jaz mislim o njem. kar si pa ostali, pa naj tako ostane. vsak ve zase.

[Sofia-Del_Sati]

Hoj Suzy! 

Ma jaz verjamem v več kot to,da smo ljudje nekako programirani,da verjamemo v boga za lažje preživetje,....mislim,da je nekaj več na tem kot teza" programiranosti".

Khmmm Bog ja, večno vprašanje?

Veš VERA je tista, ki te lahko reši ali pa ugonobi. Do nedavnega sem bila prepričana in sem verjela, da se mi dogajajo same slabe stvari! Seveda so se mi dogajale slabe stvari, ampak tudi dobre. Tega pa nisem videla. Verjela sem, da sem magnet za slabe stvari, da sem jaz slaba - in takšne misli, takšna vera o sebi, me je pahnila tam kjer sem in v kar sem verjela; v dreku! Kako naj bom v dobrem, če verjamem v slabo?? Impossible!

Ko sem začela spoznavati, da je vse moje življenje in občutenja okoli njega odvisno od mojih misli, sem dojela, da moram razmišljati POZITIVNO! Kajti, če sem verjela slabo in so se mi slabe stvari dogajale, potem deluje!! Ok, grem pa na dobro stran. In seveda to ni čez noč nastalo. Začela sem si dopovedovati vsako noč, vsak dan po večkrat DA VERJAMEM V OZDRAVLJENJE IN DA BOM SPET OK BABA (beri: samozavestna, ne en drekec pekec, še orng drek ne madona  ).
Počasi se mi je vtisnjevalo v spomin in UM, da sem vredna, da sem močna, da sem ok, da je čas za boljše življenje. In še vedno to delam, vsako noč ponovim par misli v kaj verjamem (v dobro seveda) in takrat, ko mi je najhuje, ko bi vse poslal v maloro in še vero, TAKRAT, V NAJHUJŠEM MOMENTU JE TVOJA VERA NA PREIZKUŠNJI, ALI ŠE VERJAMEŠ V TISTO KAR VERJAMEŠ ALI SI SE VDAL. In to sem se dostkrat spomnila, ker seveda, imela sem veeeliko death momentov in ko sem pomislila na vero, sem si rekla: NE, NE BOM KLONILA, VERJAMEM DA SE BO OK IZTEKLO, VERJAMEM, DA BO VSE DOBRO, VERJAMEM, DA SEM VARNA PA NAJ SE ZGODI KARKOLI. In vedno se je potem obrnilo v pozitivo!!!

Ker veš Suzy, depra sigurno ne pride kar tako, ko si srečen, saj imaš serotonine v glavi mar ne. Ko ti jih zmanjkuje iz bilokerga razloga, potem pa še z nevero, ali vero o slabem zreš v svet, še tisti 3 serotonini, ki so obstali od miljarde, popokajo v rekordnem cajtu, ko bi drugače čez par mescov recmo! In vsa tesnoba pride iz (skritih ali odkritih) skrbi. Skrbi, žalost,... vse to je naš odraz, ko začnemo verjeti v negativnost in jo tako samo še spotenciramo na 100 potenco!!! In pol je sračje gnezdo v glavi namesto možganov!

Vera je tako močna stvar, da se jo premalo zavedamo, kako moč in vlogo ima.

Spomnim se primer stare Japonke, ki je v II. sv. vojni izgubila vso družino (10 članov, starše, sestre, brate, moža, otroke) in še sama je bila izpostavljena sevanju, ko je po bombi umrlo na stotine in stotine ljudi, tudi čez par let.
Sama je preživela, našla moža imela otroke............. verjela je, da bo OK. In je blo.
Seveda se nam včasih zgodijo slabe stvari ali v nasprotju kar smo pričakovali; vendar, dokler smo živi, lahko spreminjamo dogodke v našem življenju. IN vse se zgodi z razlogom, v to sem 100% prepričana; nekaj že ima vlogo smrt moje kužke, ali če rečem če mi v prihodnosti umre družina (mož in/ali otroci); ne vemo zakaj, vem pa, da se celo življenje učimo na Zemlji, ne samo obnašanja in izkušenj, temveč tudi iz katastrof, ki nas obdajajo.

Ni pa on tisti,ki nam bo pomagal najti službo,poiskati partnerja,nas ozdravil,....in vsak si pač po svoje razlaga njegov obstoj in pomen!!

Seveda ni bog tisti, zato pa je rek: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Prvo moraš storiti ti korak, potem pa zaupaj božji presoji in poteku dogodkov. Meni recimo ni usojena sociala, me pa čaka kaj drugega čez par let zihr. Upam, da ne kot stranka na sociali ker bom brez zaposlitve  No, če tudi, takrat bom samo rekla: lažje je gledati na potek dogodkov iz ptičje perspetkive (bog, višja sila že ve zakaj tako) kot pa iz žabje (mi, ko ne vidimo dlje od 20 metrov).

Jaz se prepuščam oceanu življenju, kot truplo nad morjem. Zakaj bi plavala proti toku in porabljala energijo??!! Tok te vedno ponese na obalo! Zato, prepusti se toku in čimbolj uživaj lajf tako, da že vidiš, kaj imaš (družina), kaj si dosegla do danes,......... Bodi ponosna na se in na vse svoje dosežke. Služba? Bo že! DOkler boš pisala prijave ni hudič, da se nekaj ne bo našlo. Za nas socialce pravjo, da povprečno let, ko dobiš job, je 3 leta od strokovca, ki ga opraviš. Torej, mam čas do 2012; in če bo bo, če ne; mogoče bom takrat dipl. soc. ali Fata ali pa gospa vodja sektorja. 

Življenje ni resno, zato ga ne jemlji resno!  Je pa štala, to pa ja, in rabiš ene orng vile, da pospraviš štalo 

LPS

[Suzy]

Sofi zame je življenje hudičevo resno,sploh če ni enega dohodka in imaš dva otroka in najemniško
stanovanje,....

Saj imaš prav kar si napisala,se strinjam,...nevem pa kako bi se zraven vseh preizkušenj in psihičnih
težav počutila,ko bi morala sinu reč;sine dragi žal mi je a ne moremo na valeto,ker ni denarja",...
pa je to samo eden problem izmed stotih....
Nisem pač oseba,ki bi lahko kar tako preusmerila misli iz negative na pozitivo,ampak me take zadeve
razjedajo.Ma sem čist odkrita in verjamem,da bo tud pri men nekega dne posijal sonček in takrat,ko
bo začel kukat iza oblakov bom tudi sama začela mislit in verjet v dobro ,....do takrat pa ne morem
iz svoje kože,....

[marina]

Draga  Suzy,

verjemi da bo boljše. Rada bi te potolažila ti dala upanje.
TOkrat sem tudi sama bolj na tleh. Ampak naj je še tako hudo, vedno
je Bog tisti, na katerega lahko računam.
Slabe stvari pa so zato, da se iz njih nekaj naučimo. Čeprav jih je TEŽKO sprejeti

Objem
m

[Sofia-Del_Sati]

Sofi zame je življenje hudičevo resno,sploh če ni enega dohodka in imaš dva otroka in najemniško stanovanje,....

Suzy, beri bistvo, ne dotične besede.

Sploh, ker tudi moje življenje ni blo z vato poslano ampak s trnjem... ampak vseeno bom rekla slabim dogodkom NE - Ne jemljem vas resno (in vsaj malček ostaja lažje)... potem pa go, go, go k boljšim trenutkom!!!

[Suzy]

Sofi saj sem razumela bistvo tvojega posta,...morda me res ne razumeš...napisala sem
samo stavek,ki drži in uporabila besedo iz tvojega posta,...sicer pa ni važno...
Tebi želim še naprej pozitivne energije in dobrega počutja,kaj veš morda se še srečava in grema
na coffe brez vseh spremljevalk ankse,depre,....prav rada bi spoznala tvojga kosmatinca

[zora]

Sofia!
Tvoj odgovor o veri je pa eden najboljših postov na formu zame. Res čestitam! Kar sprintala sem ga. Mogoče za to, ker sem jaz tudi socialka )))

[Sofia-Del_Sati]

Sofi saj sem razumela bistvo tvojega posta,...morda me res ne razumeš...napisala sem
samo stavek,ki drži in uporabila besedo iz tvojega posta,...sicer pa ni važno...

Ejjj, Suzy, verjem, da te razumem; kot razumem tudi to, da ko si doma, in iščeš job, ti grejo slabe misli 100x bolj po glavi, pa stroški, pa otroc, pa fuk... šola in njene zahteve (valeta, izleti, učebniki...$$$), pa najemnima...... RAZUMEM!

AMPAK RAVNO V TEM ČASU, BAD BAD BAD TIME-U, SE MORAŠ TOLIKO BOLJ DRŽATI IN GLEDATI NA SVETLO PLAT; čeprav je težko in kot bi sonce hotu vidt skoz 3 gore, 5 pragozdov in 20 stolpnic - vendar, moraš(!) gledati gor, ker če boš naravnost, boš bore malo vidla, če pa dol, pa sploh nič in samo asfalt, zjeban.. cesto in valda, pozitiva ti bo ušla kot uš biokillu!!!

Naum te več morila, samo hotela sem ti povedati, da je samo od tebe odvisno, ali boš videla sonček ali ne, tako v duši kot zunaj; glede službe pa je odvisno od sreče in tudi malček tebe, na razgovorih, predvsem pa sreče (oglas, povabilo, sprejetje... + dobra služba glede odnosov med sodelavci + redna plača + za ndl.čas). Torej, tam kjer lahko vplivaš, daj 200% od sebe, tam pa kjer ne pa 200% ignore skrbi, ker itak nauš nč rešla...sam čir boš dubla ipd. Kot d depra ni dost?!

Suzy, verjemi da bo dobro, ker če pali slabo, kar verjameš to se zgodi, je zdj cajt za dobro!!!!!!!

Tebi želim še naprej pozitivne energije in dobrega počutja,kaj veš morda se še srečava in grema
na coffe brez vseh spremljevalk ankse,depre,....prav rada bi spoznala tvojga kosmatinca

Lahko sta spremljevalki, sam na špagi in to kratki 

Moja jih bo pa itak ugriznla - tko kot mojga bivšega, pa je fuuul faca 

LP SOFIE 

[Sofia-Del_Sati]

Sofia!
Tvoj odgovor o veri je pa eden najboljših postov na formu zame. Res čestitam! Kar sprintala sem ga. Mogoče za to, ker sem jaz tudi socialka )))

ooooooo, zora, welcoma to the club and FSD 

Hja, sj veš, socialke smo mal čudne.... malo vere, malo uradnih zadev, pa velik srca 

Hvala drgač!

Lp Sofie 

[utrujena]

uf, jaz sem samo primer dala, kdaj sem se jaz spraševala zakaj tako in kako sem to čutila, vi pa naredite celo debato ali se splača verjeti v Boga ali ne.

ni bil to moj namen.

[dusica]

Utrujena-simona,

spoštujem tvoj pogled, sicer pa..jaz sem in bom verjela vanj, ker mi je na različne načine dokazal, da sem mu pomembna...če ne bi bila sedaj tukaj, verjemi... ..LJUBI ME in zato se v najgloblji krizi obrnem najprej nanj v molitvi, potem je ZAUPANJE VASE IN SAMOSUGESTIJA S POZITIVNO VIBRACIJO kot omenja Sofi... in na koncu branje knjig, ki me krepčajo in pomagajo oblikovat svoje življenje..ni, pa vse v tem...

Življenje je kot nek mozaik...vsak košček zase na koncu ustvari celoto...

Suzy, imam en predlog: zakaj ne tvoj primer oziroma pomoč iz stiske, kar se tiče denarja, objaviš na kakšnem posebnem portalu ali se obrneš k Mariotu? Mislim resno!!

Skratka, name lahko računaš za objeme, rožice...


                                     Dušica

[Suzy]

Dušica,sedaj mi pa je res nerodno,....morda sem pa le malo preveč odkrita...
Glede tvojega predloga,...vem da je bil dobronameren,vendar dokler imam dve zdravi
roki.....ni vrag,da se bo tudi meni obrnilo na bolje.

[utrujena]

Suzy, ravno v odkritosti se skriva pravi odgovor. naj ti ne bo nerodno.

morda sem pa le malo preveč odkrita...
Glede tvojega predloga,...vem da je bil dobronameren,vendar dokler imam dve zdravi
roki.....ni vrag,da se bo tudi meni obrnilo na bolje.

to pa je pozitivno razmišlanje. 

le tako naprej.