odkrivanje sebe

[aleksandra]

bolj, kot berem forum, več razmišljam o sebi in pridem do strahotnih ugotovitev, da imam težave že ves čas na vseh področjih .

zavedam se, da imam anksiozno depresijo.. da je vzrokov več in vsi so iz moje rane mladosti-otroštva. ugotavljam, da imam poleg še težave s prehranjevanjem-sicer ne tako močno izražene-so pa. dostikrat jem, najraje čokolado-da imam vsaj nek užitek v dnevu-ampak jem naskrivaj-in to je motnja!!! velikokrat jem, čeprav nisme lačna.. hujšati ne zmorem, ker če jem malo, potem sem zelo tesnobna. isto je s spanjem. če ne spim dovolj, sem tesnobna.
ugotavljam, tudi da imam motnjo že od otroštva.. če se dotaknem nečesa z eno roko ali nogo, se moram potem še z drugo.. ampak to ni vedno. če sem pod stresom, je to bolj izraženo. jao.. in tudi vrata grem recimo 10x pogledat, če so zaklenjena-ampak to samo, ko sme hudo nervozna. če vem, da me drug dan čaka hud stres recimo. in tudi za kljuko moram obvezno prijet z obema rokama, da previrim, če je zakljenjeno. teh težav niti nimam, če nisem pod stresom!
imam težave v spolnosti.. tudi čudne misli..

mislim, da se nikoli nisem imela zares rada.. v otroštvu sem bila zlorabljena, tako verbalno-se zeloooo bojim kritike, telesno-veliko sem bila kaznovana s kuhalnico-ampak res veliko, in tudi spolno-večkrat, ampak meni se je vse zdelo "normalno"-kajti nikoli nisem nikomur povedala, saj nisem želela prizadet tistega, ki me je zlorabil.. vedno sem pozabila nase! tudi nikoli nisem mogla reči ne, kar še zdaj težko.. čeprav v sebi kričimmmm..
nikoli nisem smela uveljavlajti svoje volje, želja.. vedno, mi je bilo rečeno, da sem samo otrok, da nič ne vem, da nimam okusa.. tako da, se nisem nikoli mogla odločit za nič sama-vedno sem morala vprašat mamo.
tudi s spanjem sem imela probleme. pred spanjem sem se zibala. motil me je hrup. sploh šepetanje oz. pogovarjanje. pred mojo sobo so stric z ženo in mami s partnerjem, stalno klepetali, ko sme šla jaz spat, kar me je strašno motilo, ampak oni niso nehali, nasprotno, še slišala sem jih, češ da naj zaspim..

bojim se!!!!!! namreč, da bo to trajalo in ne bom nikoli zrela, srečna oseba.
bojim se službe, odgovornosti, kritike, smrti.. vsega me je strah..
bilo mi je že rahlo boljše, zdaj sem spet slabše, kljub zdraviloma-jemljem 50mg asentre in polovico 15mgTolvona. me je pa še vedno strah-čeprav se prisilim, da pospravim stanovanje, ker me je tudi to strah in groza.. potem ,ko vidim, da gre, potem ni tak problem..
strah me je psihoterapije, ko bom brskala po sebi in svoji preteklosti..
strah me je, da ne bom svojima otrokoma dala dovolj..ker sem vedno žalostna.. kaj potemtakem, če nimam sebe rada, da nimam nikogar rada?! to me strašno skrbi, da nimam rada moža in otroka.

vem, da bo boljše. da se bom pozdravila, vendar ko bom spet v službi, bom spet pod konstantnim stresom. imam odgovorno službo in moram bit res pazljiva, saj v moji službi ni napak. tu so življenja ljudi na mojih plečih.
zanima me, če je kdo menjal službo oz. šel na nižje delovno mesto!? sploh ne vem, kaj si sploh želim. najraje bi bila doma. delala nakit. to me veseli, in tudi prodajam, ampak ni to tak zaslužek s tem, da bi lahko  od tega živela.

imam še vedno pekoče dlani in usta ter tesnobo, vsiljive msili občasno in občutek, da ne bom zmogla.. ko grem recimo zložit posodo v pomivalca, mi je muka, ko storim to, je ok:). čudno, ampak to je del mene. moje motnje.

nekaj sem hotla vprašat, pa sem že pozabila. evo, to mi je tako zoprno.. pozabljanje. kaj se potem kaj izboljša?! mislim, da po prvi epizodi, se mi je izboljšalo, samo ko pride do kroničnega stresa, se mi spomin zelo poslabša spet. za mene, je bil odličen spomin vedno, značilen. v srednji so me klicali učbenik:).
moja mama ima tudi podobno motnjo-ona je imela izredno težko otroštvo in ni bila nikoli ljubljena.. pravi, da ima vsako leto slabši spomin. stara je pa 47let.

vesela, bom vsake spodbude, komentarja.. pišem že par dni, vendar mi nikoli ne uspe do konca napisat, ker rabim res čas in koncentracijo.. pa zihr sem kaj pozabila!!!!

 

[Slavka]

Aleksandra  še kako te razumem....sem ti napisala ZS.

[Sofia-Del_Sati]

Aleksandra hoj! 

Lepo sprejeta v naš prostor, kjer so toplina, prijaznost in razumevanje!!! 

bolj, kot berem forum, več razmišljam o sebi in pridem do strahotnih ugotovitev, da imam težave že ves čas na vseh področjih .

No, sedaj boš začela brati o rešitvah in že stopaš po poti ozdravitve, čeprav bo pot strma in naporna, vendar boš zmogla!!! 

*

zavedam se, da imam anksiozno depresijo.. da je vzrokov več in vsi so iz moje rane mladosti-otroštva. ugotavljam, da imam poleg še težave s prehranjevanjem-sicer ne tako močno izražene-so pa. dostikrat jem, najraje čokolado-da imam vsaj nek užitek v dnevu-ampak jem naskrivaj-in to je motnja!!! velikokrat jem, čeprav nisme lačna.. hujšati ne zmorem, ker če jem malo, potem sem zelo tesnobna. isto je s spanjem. če ne spim dovolj, sem tesnobna.
ugotavljam, tudi da imam motnjo že od otroštva.. če se dotaknem nečesa z eno roko ali nogo, se moram potem še z drugo.. ampak to ni vedno. če sem pod stresom, je to bolj izraženo. jao.. in tudi vrata grem recimo 10x pogledat, če so zaklenjena-ampak to samo, ko sme hudo nervozna. če vem, da me drug dan čaka hud stres recimo. in tudi za kljuko moram obvezno prijet z obema rokama, da previrim, če je zakljenjeno. teh težav niti nimam, če nisem pod stresom!
imam težave v spolnosti.. tudi čudne misli..

Ne razumem zakaj ješ čokolado na skrivaj? Iz podatkov sem razbrala, da si zaposlena, torej samostojna oseba, živiš z družino, pa še posebej - si enakovredna oseba kot partner!!!

Glede ostalega, hrana, sistem dotikanja (z obema rokama,....) je značilno za OKM. Obsesivno kompulzivno motnjo. Tukaj ti lahko samo to rečem, da ti lahko pomagata psihiater ali psihoterapija! Kakšne tabletke za umiritev, ali AD če bo potrebno, ne vem, definitivno pa pogovor, pogovor in še enkrat pogovor, veliko pogovora, ker te tišči nekaj v duši in to moraš spraviti ven. Ker si prvič pisala tukaj gor, ti tudi težko kaj pametnega svetujem, zato, bom tudi bolj tko tko pisala ok. 

*

mislim, da se nikoli nisem imela zares rada.. v otroštvu sem bila zlorabljena, tako verbalno-se zeloooo bojim kritike, telesno-veliko sem bila kaznovana s kuhalnico-ampak res veliko, in tudi spolno-večkrat, ampak meni se je vse zdelo "normalno"-kajti nikoli nisem nikomur povedala, saj nisem želela prizadet tistega, ki me je zlorabil.. vedno sem pozabila nase! tudi nikoli nisem mogla reči ne, kar še zdaj težko.. čeprav v sebi kričimmmm..
nikoli nisem smela uveljavlajti svoje volje, želja.. vedno, mi je bilo rečeno, da sem samo otrok, da nič ne vem, da nimam okusa.. tako da, se nisem nikoli mogla odločit za nič sama-vedno sem morala vprašat mamo.
tudi s spanjem sem imela probleme. pred spanjem sem se zibala. motil me je hrup. sploh šepetanje oz. pogovarjanje. pred mojo sobo so stric z ženo in mami s partnerjem, stalno klepetali, ko sme šla jaz spat, kar me je strašno motilo, ampak oni niso nehali, nasprotno, še slišala sem jih, češ da naj zaspim..

V mislih pa imam naravo..... zelo pomirja, in če imaš možnost v gozd iti, na samem, se zderi na vso moč, daj ven vso to bolečino in stisko, ki ostajata v tebi in se razraščata!!!! Ne kriči v sebi, pač pa iz sebe!!! Daj ven gnev, nemoč, obup, strah.... in počutila se boš malce bolje, očiščeno, lažjo,.... To je sam tko, prvi korakec! Probaj objeti drevo! Ne, nisem premaknjena, ampak drevo je živa stvar, in z objemom nadomeščaš ljubezen, ki ti jo je skoz manjkala. Drevo ti bo dajalo energijo, in reci mu: VSE BO V REDU!!! ZMOGLA BOM!!! RADA SE MAM!!! IN ZMAGALA BOM NAD TEMO, KI ME SEDAJ OBJEMA!!! To svojo stisko boš deloma predala drevesu. Poskusi! Čas je, da začneš razvijati ljubezen do sebe, ker si vredna in čudovita oseba!!! Si komu naredila kaj slabega? Iz hudobije? Stavim da ne! Torej, tudi sebi ne smeš delati slabo, imej se rada, ker si samo ti TI in pravico imaš do lepega življenja! Ja, oropali so te tega, toda danes imaš MOČ - ki je kot otrok nisi imela. In s pomočjo pravih ljudi, boš našla to moč v sebi, in z njo ljubezen do sebe, in potem srečo!!! Ljudje delajo napake, hude, tudi tebi, vendar ti nisi kriva za to, da boš sedaj trpela! NE! Ti živiš svoje življenje, in očisti ga teh madežev!!! Dost je trpljenja, čas je za lepo in umirjeno življenje!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

*

bojim se!!!!!! namreč, da bo to trajalo in ne bom nikoli zrela, srečna oseba.
bojim se službe, odgovornosti, kritike, smrti.. vsega me je strah..

STOP!  Ne bo trajalo in boš zrela in srečna oseba, ker si začela delati na tem - prvo, s pisanjem na forum, ostalo še pride!!! Delaš na sebi in to je najbolj pomembno!!!!!!!!! 

*

strah me je psihoterapije, ko bom brskala po sebi in svoji preteklosti..
strah me je, da ne bom svojima otrokoma dala dovolj..ker sem vedno žalostna.. kaj potemtakem, če nimam sebe rada, da nimam nikogar rada?! to me strašno skrbi, da nimam rada moža in otroka.

Nikar! Psihoterapija ni bavbav!!!! Ko boš brskala po svoji preteklosti, boš to počela z varnostjo, psihoter. te ne bo silila, če ne boš hotela naprej. Človek mora biti pripravljen, da se sooči s preteklostjo in ko boš bila pripravljena, boš / bota to storila/-e!

Ko se zavedaš, da nimaš sebe rada, s tem poveš, da si odgovorna v ljubezni. Sebe boš imela rada, ker si začela delati na tem (forum, ja?) in počasi bo vse prišlo samo od sebe. Verjamem, da imaš rada moža in otroka, vendar je danes strah tako velik, da ti je čist zmešal misli. Zato ne verjemi tem čustvom, kajti če jih ne bi imela rada, te potem ne bi skrbelo o tem mar ne?! 

vem, da bo boljše. da se bom pozdravila, vendar ko bom spet v službi, bom spet pod konstantnim stresom. imam odgovorno službo in moram bit res pazljiva, saj v moji službi ni napak. tu so življenja ljudi na mojih plečih.
zanima me, če je kdo menjal službo oz. šel na nižje delovno mesto!? sploh ne vem, kaj si sploh želim. najraje bi bila doma. delala nakit. to me veseli, in tudi prodajam, ampak ni to tak zaslužek s tem, da bi lahko  od tega živela.

  Seveda bo boljše!!! Dokler je upanje, dokler dihaš, je vedno možnost!!! Počakaj glede službe. Si na bolniški? Tudi jaz imam skrbi glede službe - ravno včeraj sem šla pogledat sodelavke, vse ql, jaz pa vseeno panični napad. Tak da bom še 1 mesec doma. Torej, ne skrbi glede službe, ker si trenutno na prvem mestu TI!!! Prvo se moraš sestaviti, nato otrditi, potem šele delo - ker če boš šla napol sestavljena, bodo napake, in potem bo res hudo! Počakaj še tudi glede želja. Nakit lahko še vedno zdaj izdeluješ doma, kot hobi, kot zdravljenje a ne?

nekaj sem hotla vprašat, pa sem že pozabila. evo, to mi je tako zoprno.. pozabljanje. kaj se potem kaj izboljša?! mislim, da po prvi epizodi, se mi je izboljšalo, samo ko pride do kroničnega stresa, se mi spomin zelo poslabša spet. za mene, je bil odličen spomin vedno, značilen. v srednji so me klicali učbenik:).
moja mama ima tudi podobno motnjo-ona je imela izredno težko otroštvo in ni bila nikoli ljubljena.. pravi, da ima vsako leto slabši spomin. stara je pa 47let.

vesela, bom vsake spodbude, komentarja.. pišem že par dni, vendar mi nikoli ne uspe do konca napisat, ker rabim res čas in koncentracijo.. pa zihr sem kaj pozabila!!!!

Na spomin lahko vplivajo tablete, pa stres, pa strah in ves šmorn!!! In to, da si danes napisala, je pohvalno!!! Da bi pa kej pozabila....... kaj pa? Še vedno lahko pišeš pod to temo. Verjemi, tudi jaz sem sedaj kaj pozabila pamntnga svetovat 

ALeksandra, drži se in pišiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii še kaj!!! 

Sofie 

[dusica]

Aleksandra,

pozdrav tudi iz moje strani!

Tudi moje otroštvo ni bilo pohvale vredno ali takšno kot bi si ga vsaka punca želela in bilo bi ga normalno preživet, saj sem vmes oz. v obdobju pubertete prebolela tudi anoreksijo.. ..in poleg odsotnosti, kar se tiče ljublezni, naklonjenosti in dajanja pozornosti s strani svojih staršev... (to otroka prizadene!), sem se naučila sama sebe ljubiti kolikor lahko in znam...in mi uspeva!  Vsekakor pa vsak človek rabi še so-človeka, da se počutim izpopolnjeno...morda pa sem ga dobila...

Kakorkoli, strah boš lahko premagala največ z odkrivanjem vzroka, in nato s trdnim delom na sebi! Sploh če,...le-ta izvira iz daljnega otroštva... , kot načeloma, tudi pri meni... Poskusi s psihoterapijo in globinskim sproščanjem, pa zeliščni čaji za pomirjanje...

                                                   Dušica

[Arwen]

Aleksandra 

[aleksandra]

Sofie hvala za tako izčrpen odgovor.
hvala vsem vam, ste prave rože

moram povedat, da sem sedajle spet malček boljše. sme bolj optimistična in verjamem, da bo še vse ok. verjetno ne briljantno, ampak dobro pa.
jemlej pa asentro 50mg in tolvon polovičko-15mg. prej sem jemala samo asentro, zdaj mi tud asentra ni takoj pomagala-kar mi prej je-v drugi epizodi. tako da mi ej psihiater predpisal še to-saj ga jemlej moja mami in njej zelo pomaga. moram rečt, da je meni tud sedaj zelo hitro pomagal. sem bila res slaba. pa še nisme takoj začela jemat.. sem odlašala zaradi dojenja.
zdajle dva dneva je kar ok, drugače pa sem imela strašne občutke krivde, ko sem pogledala malčico.. zakaj sme nehala dojit. zakaj sme bolna? zakaj ji ne morem dat svojega mleka? saj drugega probelma v zvezi z dojenjem nisem imela! sem pa bolna in je dosti velik vzrok, da sem nehala. vem, da morma bit zdrava in sposobna, da skrbim za svoja otroka. to je najvažnejše-to si ponavljam ves čas. da se pomirim- vse je samo bolezen-to si stalno ponavljam. vse je bolezen in svojemu otroku lahko tudi drugače pokažem ljubezen.
očitno s tem, ko nisme zmogla dojit-oz. sem zaradi zdravil opustila dojenje-sem v sebi prebudila strašne občutke krivde in samozaničevanja. ampak, upam da bo čez čas samo še lep spomin. kajti dojila sme jo malo manj, kot 4mesece-5dni manj. in to je že nekaj.
rada ju imam. moji dve princeski. me osrečujeta vsak dan in si želim, da bi odraščali v ljubezni, naklonjenosti in jima pustiti biti, kar sta.. (hudo je, ko ti nekdo govori-da nič ne znaš, si štorast; pusti, ker boš smao napackala; ti ne znaš---vse pa ostane v tebi za vedno).

rada imam naravo. živim na vasi-izven vasi-na samem, zraven gozda in travnikov.. veliko sem zunaj. v drugi epizodi te anksiozne depresije, ko sme bila noseča, sem bila zelo veliko v gozdu-sem nabirala gobe-ampak res veliko-jih je bilo ogromno lani. tako sem preusmerila misli in bila v stiku z naravo. s samo sabo. mi je zelo pomagalo. pa otala sme doma-na bolniški, kajti ves stres me je pripeljal do tega. zdržala sme cela dva meseca. mučenja.

zdaj sem še pol leta doma. na porodniški in ta čas nameravam popucat nekaj stvari v svoji glavi, jit na psihoterapijo, pet v pevskem zboru, se čim več izpostavljat stvarem, ki me odbijajo, ampak so za "zdarve" ljudi običajne.. do sedja nisme vedela, da je vs eto posledica moje bolezni, ampak sem enačila s svojim značajem:(. ampak moj značaj je vesel, odprt, komunikativen in ni boječ, osamljen in ranjen-to je motnja. je pač moja, samo moja, ampak jo bom obvladala in nadvladala.

hvala vsem, ki me podpirate, berete..tudi sama veliko prebiram, ampak an vse ne uspem, včasih ne upam odgovorit.

lepo nočko. 

[Suzy]

Aleksandra

[Arwen]

ta čas nameravam popucat nekaj stvari v svoji glavi, jit na psihoterapijo, pet v pevskem zboru, se čim več izpostavljat stvarem, ki me odbijajo, ampak so za "zdarve" ljudi običajne.. do sedja nisme vedela, da

 

[moljka]

Zelo pogumno se soočaš s težavami  Super, da imaš še pol leta zase, brez obremenitve službe, ki je slišati naporna že za zdrave ljudi (ne smeš delati napak), kaj šele zate, ki imaš veliko druge 'prtljage'. Želim pa ti, da tudi po porodniški poskrbiš zase 

Vesela sem, da si te dni vredu 

[dusica]

Aleksandra,

najprej en velik  za današnji Dan žena in tako pridnih mamic kot si ti..čestitke! To pa ti ne pišem, ker te želim še dodatno vzpodbuditi ali zato, ker si v tem primeru, TI moj spodbujevalec za naprej..kako? Ti obrazložim!

V kratkem bi se tudi sama rada odločila za materinstvo in ko sem prebirala, kako hrabro in dorbo si se ti soočala z vsemi simptomi in koliko LJUBEZNI premore človek v boju s SLABIM...si mi dala mislit, da...tudi jaz zmorem, ker se načelom ZELO BOJIM te odločitve... ..prav zaradi depre in njenih simptomov, ki so tako nepredvidljivi...v TEBI pa sem našla še dodatno moč...hvala! ....Mislim, da si bom kar izprintala ta "članek"...in ga pokazala mojemu...

Kakorkoli, prava ženska si, da veš!

                                                            Dušica

[aleksandra]

hvala ženske! vse najlepše ob dnevu žena vsem .

dušica, če te še kaj zanima, mi piši na zs.
jaz sem jemala asentro, kos me zanosila, sme jo nehala jemat. potem dobila službo.. dva meseca sem bila pod hudim stresom. zbolela. šla na bolniško in začela spet jemat asentro 50mg.. od 20t nosečnosti naprej. proti koncu sme zmanjševala in opustila asentro, da ne bi imel otrok odtegnitvenega sindroma. malčica je zdrava. vse ok. prve 3mesece, sme bila odlično. srečna. potem pa spet bum, ko sem se ustrašila, da imam maligni melanom. vendar je potem histološki pregled tkiva pokazal, da gre za bazocelularni karcinom, ki ne zaseva hitro, tako da sem ozdravljena. telesno. na psihi, pa je ostala brazgotina:(.
bomo tud to spravili v red. ker si želim normalno funkcionirat in bit kakor se le da srečna. zdaj sem doma, imam dve malčici in bi bilo lahko vse lepo.. vs ene gre po pričakovanjih. to se bom morala pač sprijaznit in ne razmišljat, kaj bi lahko bilo.. ampak se ukvarjat samo z dejanskimi problemi. domišljijo pa malo brzdat:).

uživajte v dnevu! 

[toja]

Aleksandra hvala enako tebi za vse lepe želje...

Vesela sem, da se je vse lepo uredilo....tudi psiha se bo...ne izgubi uoanja....

[Sofia-Del_Sati]

malenkost aleksandra!!!

drgač pa, sj veš, zaupanje vase, zaupanje in še enkrat zaupanje.

kdor ti je nonstop govoril slabo, se teh ponavljanj navadiš in navzameš!!

potem, ko spoznaš, da to ni res, da nisi slaba in štorasta, tako zelo, da skoraj ne bi imela pravice živet............ ja treba tisti strah v tebi oklofutat orng po g...cu 

Skratka, ko enkrat dojameš pravo resnico o sebi, je treba samo še delati na tem: ni dovolj samo spoznanje, vsakdan si moraš ponavljati, da si vredna, da OK, da si super dekle, da si mamica, da imaš obveznosti, ki jih opravljaš, da imaš dve luštni hčerkici.........vse to si skozi cel dan govori, skratka same dobre in pozitivne lastnosti!!!

Zakaj? da se um navadi nove "plošče"  Resno! tako kot zamenjaš CD na "cd-fonu" (radio z cd-jem), tako moraš um nafilati z dobrimi mislimi, da ne bo več prostora za slabe in kar je najpomembneje: da ne pride več v navado! Ja, lepe stvari o tebi! Ker to si!!!!

Lp-Sofie 

[dusica]

Sofia,

kakšne lepe vzpodbudne misli in želje...kmalu boš postala Dam moderatorka in svetovalka..! 

Aleksandra, vračam  zate in za malčici, ki se bosta en dan zavedali, kakšno čudovito mamo - borko imata in kaj vse je prestala in izborila zase in za njiju...tako naprej!

Odkirvati sebe je naporna ali navsezadnje zelo lepa naloga, saj lahko spoznaš..še tako lepe stvari, da ne moreš verjet kdo vse si...en sam velik biser! In ne dovoli, da ti ga kdo "umaže", dregne vanj ali ga razpolovi...nikakor!


                                               Dušica