ko vse delaš v svoje slabo

[tunipupa]

Ali se vam kdaj zdi, da veste kaj je za vas dobro , pa se nekak ne morete pripraviti, da bi to storili oz. iščete izgovore zakaj tega ne storite,oz. kar je še huje, naredite tisto kar je za vas najslabše...se zavedate,ampak to vseeno storite...kot bi vas vodil neki notranji kompas, ki je močnejši od vas...kot da bi si namerno hoteli škodovati, kot da namerno hočete propasti in povrhu verjamete, da si vse slabo kar se vam dogaja še zaslužite...

Opažam, da se to meni dogaja pri ogromno stvareh v življenju...izbiram fante,za katere že v naprej vem, da me bodo tako ali drugače prevarali; vedno znova imam opravka z ljudmi(večrat istimi) ki me prizadanejo ali pa kakorkoli osmešijo ali zavrnejo-prijateljstva, naključni znanci,sorodniki....najhuje je pa na podočju faksa...

Zavedam se, da bi se mogla učiti, ampak vedno najdem toliko pomembnih stvari,ki se morajo pred učenjem še urediti(ampak zares pomembnih),kar cel kup jih je vedno; ne čutim odgovornosti, da bi morala ta faks že končati(kar me zelo prizadane,ker sem je včasih res imela na pretek); zjutraj imam vaje recimo in sem celo popoldne raje na internetu: ˝če bom na forumu,mi bo to veliko več koristilo pri premagovanju mojega depresivnega stanja kot pa če se učim˝ ; pa čisto zares se ne morem skoncentrirati,kar panika me začne grabiti...groza me je vsega tega

Imam psihoterapijo, vendar do tega sploh še nisva prišla,ker imam tolikoooo težav vedno za rešiti, da ta vedno ostaja...dejansko mi je najpomembnejša v življenju, ampak vedno se mi zdi v tistem trenutku pomembnjeje govoriti o drugih stvareh...

Ali je imel kdo podobno izkušnjo?in kako se je rešilo na koncu?jaz sem že obupana,ker ne vem kdaj bo tega konec...pa prosim ne mi dajat površinskih nasvetov kot so: vsedi se za mizo in se uči ali organiziraj se ali pojdi na sprehod,....ker to vse že delam

[Arwen]

Ali se vam kdaj zdi, da veste kaj je za vas dobro , pa se nekak ne morete pripraviti, da bi to storili oz. iščete izgovore zakaj tega ne storite,oz. kar je še huje, naredite tisto kar je za vas najslabše...

Ali je imel kdo podobno izkušnjo?

hehe, celo življenje, ves čas, kar vem zase 

in kako se je rešilo na koncu?

to bom pa v kratkem zvedela.....

[moljka]

Meni se zdi, da je dobro, da to temo načneš na terapiji, čeprav te je mogoče strah, kaj vse boš odkrila v sebi 

Glede učenja imam občutek, da zelo pritiskaš nase, potem se pojavijo še razni strahovi in ni čudnega, da nimaš volje za vse skupaj. Svetovala bi ti, da poskušaš gledati na to čim bolj lahkotno, jaz bi si na tvojem mestu določila nekaj časa za učenje (npr. pol ure, 1 uro za začetek) in bi v tistem času mislila samo na snov ter kako mi bo uspelo končati faks, v preostalem času pa bi počela, kar želim, ter si ne bi očitala, zakaj se ne učim.
Najbrž te hromi tudi strah, kaj bo, če faksa ne dokončaš. Nič ne bo  Razen tega, da starši najbrž ne bodo preveč zadovoljni... Prepričana sem, da je med tvojimi vrstniki veliko takih, ki faksa niso (in tudi ne bodo) dokončali, pa še vedno čisto dobro živijo, so si našli ok službe, itd. Skratka, hočem povedati, da brez faksa ne boš nič slabša, tako da lahko odložiš del bremena in se sprostiš 

No, kot sem napisala na začetku, bi se jaz na tvojem mestu pogovorila s terapevtko, da od blizu pogledata razne strahove, ki jih imaš (tudi glede razmerij), kaj razmišljaš v povezavi s tem,... Srečno, pa drži se! 

[tunipupa]

Hvala Arwen in Moljka

Tolažba že veliko naredi. Toliko vsega je v meni, da bi se kar razpočila in prav o vsem bi se rada pogovorila s svojim psihoterapevtom. Amapak kaj,ko pa imam samo 45 min na razpolago in ne uspem povedati vsega in se ne uspeva dotakniti vseh problemov, potem pa spet moram čakati 14 dni. Meša se mi že od tega. Jaz rabim veeeeeeeččččč.....vsaj enkrat na teden bi jo imela če ne dvakrat:)

[Ventilator]

Temu se strokovno reče "samouresnijoča se prerokba" (self-fulfilling prophecy). Gre za to, da si zastaviš previsoke ali nedosegljive cilje ali pa se namenoma omejuješ pri svoji dejavnosti, zato ker meniš, da ti itak ne bo uspelo. Potem ti dejansko ne uspe in s tem ohraniš svojo samopodobo (ampak si je tudi ne moreš izboljšati), ker imaš nek zunanji razlog - "bilo je pretežko". Npr. meniš, da ne boš naredila izpita, potem se pa ne učiš in ko ga slabo pišeš, si rečeš, da to ni zato, ker ne bi bila pametna, ampak zato, ker se pač nisi učila, si bila depresivna, neskoncentirana ali kaj podobnega.
Ni nujno, da je 100% tako kot sem napisal, samo se mi pa zdi, da je kaj v tej smeri. Povprašaj psihoterapevta, kaj meni o tem. Pa postavljaj si manjše, realistične cilje, ki jih boš lahko dosegla, če meniš, da je v tem problem.

[tunipupa]

Hvala ventilator, zelo dobra in zanimiva razlaga. Bi blo lahko zelo res...da sama sebe omejujem in se spodkopavam, ker si nekje v podzavesti mislim, da si tega ne zaslužim...mislim da bo s tem še telooooo velikoooo dela,ker je očitno zelo vztrajen in prikrit problem...

Ampak hvala za razjasnitev,zanimivo res...