kriza spet :'( pomagajte prosim :$

[nikki92]

heeei! spet se zatekam po pomoč in podporo 
prav hudo mi je pisat ker nočm nobenega obremenjevat ampak rabim nekoga da mu povem in povprašam za nasvet, nekoga ki doživlja to inrazume moje strahove
situacija je taka da se že par let borim z mojo anksioznostjo. imam psihiatra ki je zlo uredu in zdravila asentro 100mg po potrebi xanax. ampak zadnje par dni,tednov sem se spet preveč poglobila v svoje občutke,misli kaj bo,kje, zakaj in kaj pa če...in neznam več vn  čist sm obupala nad tem da se bom kdaj osvobodila teh misli in teh strahov ki jih doživljam.trnutno me tako stiska da komaj diham 
a se to sploh kdaj konča,a bom lahko kdaj živela normalo brez teh strahov in mojih negativnih misli? opažam da me je najbolj strah življenja nasploh,če bom zmogla, al se bom pred usako spremembo sesula tako kot zdaj .... prosim pomagajte mi prosim prosim 

[tunipupa]

Nikki

Ne vem ti dat nobenega pravega nasveta,ker če ne bi že sama sebi pomagala...
JAz recimo, ko me popadejo te misli in sem že čist panična zaradi vsega,poskušam delati stvari ki me pomirijo(pomisli kaj je to zate..šalica kapučina,sprehod,pogovor s prijetljico,tv, fb,forum...karkoli). Poskušam tudi na življenje pogledati iz širšega vidika, recimo: zdaj sem tu,to je moja situacija...sprejemam jo,ni nič hudega,če se mi to dogaja...sem pa že v procesu zdravljenja in enkrat bo dobro....v rokah strokovnjakov sem,zato verjamem da bo enkrat bolje....moram biti potrpežljiva...

Upam da bo kaj od naštetega prišlo v poštev tudi pri tebi
en objem

[anzi]

Meni pomaga, če grem ven tečt, pridem domov crknjen, nato pa se lotim kakega dela, česarkoli. Pospravljam, kuham, perem, se učim, mislim na to, kaj bom storil jutri. Oglej si komedijo, pogovori se s kom pa te bo kmalu minilo. Želim ti vso srečo!

[trzinka]

nikki, pa si probala s kakšno psihoterapijo? Delaš na sebi? Zdravila te ne ozdravijo, so samo opora pri zdravljenju, kar pomeni, da si ti tista, ki mora spremeniti način življenja in razmišljanja, se rešiti napačnih miselnih vzorcev in obvladati situacijo ko je ta na pohodu.
Toplo priporočam psihoterapijo istočasno z zdravili

[nikki92]

heei hvala za odgovore 

Trzinka: mislim,da s psihiatrom delava psihoterapijo ker je rekel zadnjič,da je najinj cilj to da se bom znala sama nase obrnit ko bodo pač take krize. ampak men se tok neda več,vem da v tem stanju kot sem zdaj nemorm ostat in da bom mogla narest neko spremembo ker dobro vem da je to use zarad mojih misli in razmišljanja in mojega dojemanja stvari ampak se pa po drugi strani tako bojim sprememb  nevem... sem bila s počutjem že tako dobro da sva z dr. hotela znižat tablete sedaj pa spet to ni pošteno zakaj se moram jst s tem ukvarjat jst sem prepričana,da tega nebo nikoli konec in da se bom mogla skoz s tem borit in to me ubija tara sem komaj 18let pa imam take težave oz.se mi zdi življenje tako prekleto težko...
se opravičujem za tole moje jamranje  

[Sofia-Del_Sati]

Hojla Nikki!

Tukaj asentra #2 (tudi jaz jemljem ta "blažev žegen" in se borim z ankso!!!) 

ampak zadnje par dni,tednov sem se spet preveč poglobila v svoje občutke,misli kaj bo,kje, zakaj in kaj pa če...in neznam več vn čist sm obupala nad tem da se bom kdaj osvobodila teh misli in teh strahov ki jih doživljam.trnutno me tako stiska da komaj diham.

Poglej, prvo kot prvo, prehitevaš življenje že za naprej, potem se ustaviš, te življenje prehiti, pa spet daš v 5 prestavo, itd. Nikki, počasiiiiiiiiii!!! Še Nemci so imeli strategijo in niso tako hiteli - če bi, bi bila pač II.sv.vojne prej konec 

Naučiti se moraš, DA JE ŽIVLJENJE V TVOJIH ROKAH!!! V tebi je moč, da reguliraš misli, občutke, veselje in strahove - le te, da bodo čimmanjkrat prisotni.

Imej v mislih tale stavek: NIKOLI SE MI NE MUDI, SAJ IMAM ČAS VSE ŽIVLJENJE.

Poskušaj se umiriti in trezno razmisliti: boš z vprašanji "kaj če...", "ali bo...." "zakaj..." uspela sedaj rešiti ali kasneje ob svojem času? Če kasneje, potem boš takrat o tem razmišljala, če danes, pa danes.

Jaz imam 2 problema:

1.) kako bo v službi, ko bom po 2 mesecih šla spet delat, t.j. 9.3.2011??? 
Pha... Me ne zanima!  O tem bom razmišljala 9.3.2011 in še to ob 8 uri. 

2.) v dnevni v peči prasketa drvo, kar me živcira in ne morem gledati TV?
Nič, grem v prostor, kjer je mir

a se to sploh kdaj konča,a bom lahko kdaj živela normalo brez teh strahov in mojih negativnih misli? opažam da me je najbolj strah življenja nasploh,če bom zmogla, al se bom pred usako spremembo sesula tako kot

seveda se konča, lejo!!! ker če se ne bi, potem bi lahko sistematizirali novo delovno mesto dipl. anksiozen  (in rest of my life??!! no way!!!)

Načuti se moraš izkoristiti svojo notranjo moč, in nadzor nad mislimi. Trenutno so misli močnejše od razuma, in um dela po svoje, namesto da bi po tvoje! Danes si zmedena, zato ti verjamem, da se bojiš življenja. Vendar, step-by-step, prvo svoje misli uredit, potem strah pregnat, potem zaupanje si vzdigniti, ..... do reševanj najtežjih izzivov v tvojem življenju.

Čeprav, saj veš kaj pravijo: najtežje je premagati samega sebe.... in ko boš, bo vse drugo izi k pasulj  

ni pošteno zakaj se moram jst s tem ukvarjat jst sem prepričana,da tega nebo nikoli konec in da se bom mogla skoz s tem borit in to me ubija tara sem komaj 18let pa imam take težave oz.se mi zdi življenje tako prekleto težko...

seveda ni pošteno, vendar tle ne gre za fair play. sploh ne gre, kdo to zasluži in kdo ne. Gre predvsem za to, da ti tvoja psiha nekaj sporoča, da se nekaj v tebi narobe dogaja, da je treba rešiti nek vozel v tebi,...., in ko to premagaš in uvidiš, kje imaš težave, ter začneš gledati drugače na svet in sebe predvsem, potem si moralna zmagovalka. po eni strani imamo mi z duševno motnjo to srečo, da se nam to dogaja, ker potem šele cenimo, kaj imamo, ko enkrat damo skozi vso to bolečino, vemo, kje si lahko, v kakšni temi se lahko znajdeš in ko enkrat uvidiš sonce, srečo, mir, ljubezen, si takooooooooo srečen in zadovoljen, skromen z dobrinami, itd. Znaš ceniti življenje!!!

Kar se tiče pa starosti, pa hvala bogu, da si že zdej to opazila in začela reševati, in da te to ni doletelo kasneje, ko je veliko težje sprejeti poraz, ko si tudi že nekaj dal v življenju skozi... potem pa se počutiš kot muha, ki jo je Strah lopnil z loparjem po zidu in si zdaj crash in zmazek na zidu 

Pogum Niki, pogum!!!!

Lp-Sofie 

[tiranozaver]

vem da v tem stanju kot sem zdaj nemorm ostat in da bom mogla narest neko spremembo ker dobro vem da je to use zarad mojih misli in razmišljanja in mojega dojemanja stvari ampak se pa po drugi strani tako bojim sprememb 

Lahko kaj več poveš o teh spremembah? Gre za spremebo "mojih misli in razmišljanja in mojega dojemanja" ali za to, da boš nehala z ADji ali za kake življenjske spremembe (faks...)? Ali pa za vse skupaj? Karkoli že je, povej nam več o tem.

[nikki92]

SOFIA*DEL SATI  sem se prov nasmejala ko sem prebrala tvoj odgovor hvala ti za optimizm ki ga meni primankuje  in hvala za tak dober odgovor 

tiranozaver z AD niti slučajno ne mislim prenehati ker  mislim da nebi blo fajn... am glede sprememb pa imam v mislih to da vem da bom mogla na miselnem področju velikooo narest ker sem čist preveč pesimist in misli mi bežijo na preteklost (na slabe stvari) in preveč se obremenjujuem za vse kar se meni dogaja in tudi drugim... drugače pa ja tukaj je tudi fax in sedaj po počitnih bo treba oddat vpisnico in me je tako strah da nebom sprejeta na FF smer anglistika po drugi strani me je pa strah kaj pa če bom sprejeta kaj bo pa pol,kaj če bom mela ševedno te krize kljub temu da bom delala nekaj kar me veseli??

[Sofia-Del_Sati]

ampak vse je smrtno resno, niki!!! 

vidim, da spet prehitevaš, po tem zadnjem postu sodeč.

haloooo, lej, skrbi te za faks, al boš vpisana al ne? KAR NI V TVOJI DOMENI, KAR NE MOREŠ VPLIVATI NA TO, SE JE NONSENSE SEKIRAT!!!!

Torej, naredila si vse kar je v tvoji moči (ali pa še boš) IN TO JE TO! Če boš sprejeta, boš  , če pa ne boš, pa ne rabiš  , ker VESOLJE ŽE VE, ZAKAJ TI NI BILO TO USOJENO.

Poglej, Vesolje/Višja sila/bog,... GLEDA S PTIČJE PERSPEKTIVE NA NAS, KJER SE BOLJE VIDI NAŠA SITUACIJA, NAŠE ŽIVLJENJE.

Mi, pajacki, pa gledamo naš lajf z ŽABJE PERSPEKTIVE....in kaj vidimo? KOMAJ KAJ!!!

Zato se prepusti ŽIVLJENJU IN VIŠJI SILI!!! Odpri svoje srce in dušo ZGORAJ!!! In ponavljaj si stavek: VSE BO V REDU, VSE BO OK, VARNA SEM IN LJUBLJENA SEM (tudi od sebe, kajti potem bo strah pobral šila in kopita!)! 

In zakaj za boga svetega jarcastega, skrbiš, kako bo potem v službi, če/ko/morbid boš delala ljubljeno delo in boš še vedno z duševno motnjo!!! Halooooooo, a prov razumem??? 

Draga moja, o tem boš razmišljala šele čez 5,6,7 let.  A veš kaj se do takrat še lahko zgodi??? Mogoče bomo spet v Jugoslaviji  Ali pa bomo med pingvini?  Ali pa bomo govorili rusko!!  Ali pa se bo SLO končno spametovala in bomo napredovali, kjer bomo vsi zaposleni!!!  Ali pa bo država vse nas odpustila in nam nakazovala blaginjo v $$$ ter počitnice 100 dni v letu

Prvo kar je treba vedeti je: ŽIVIŠ TUKAJ IN ZDAJ! Danes moraš reševati svojo težavo oz. izziv! Lahko ti uspe premagati strah zdele čez 1h, lahko si ga že, pa jaz brezveze tlele lapam gor, lahko da boš čez 1 leto, 5 let ali 10. Verjamem, da ne tako dolgo, če pa že, pa tudi ni disaster. Važno je, DA DELAŠ NA SEBI, DA SE VZLJUBIŠ, DA SE BODRIŠ, DA SE ŠOPAŠ S POZITIVNO ENERGIJO in da UŽIVAŠ ŽIVLJENJE!!!!

Če bi imela prazen um, čiste misli, bi opazila sedaj življenje zunaj mar ne? Četudi je malce sivo vreme, te ne bi motilo, ker bi bila notranje izpopolnjena mar ne? No, predstavljaj si in videla boš, kako se še lahko drugače živi, NO FEAR, NO ANKSA, BREZ VSEGA SLABEGA IN NEGATIVNEGA!

Pa še to ti povem, draga Niki, jaz sem s srcem delala socialni faks, tudi delala neki cajta na svojem področju, danes pa ne. Kako sem brcala in cepetala od jeze in tuge, ker mi ni ratvalo dobit joba v svoje fohu, potem pa sem se še psihično zložla kot krastača!

No, danes se pobiram, in veš kaj? Vseeno mi je kje delam, kajti VESOLJE MI BO DODELILO NAJBOLJŠE DELOVNO MESTO ZAME! Sicer tam kjer zdj delam ni ravno best of, je pa Ok, ne vem pa, kaj me še čaka. Pomembno mi je, DA DELO IMAM in DA GA OPRAVLJAM 100%.

Bolje pa za vesolje, da mi dodeli socialo, če ne bo oglušelo od mojega duševnega vriskanja in pošiljanja sporočil glede tega 

Kokrkol, tukaj in zdaj živimo, in živimo zato, da se imamo radi, ker če se imamo radi, smo veseli in sproščeni, vplivamo dobro na družbo in svet, in vse se potem vrti do boljših odnosov v svetu, do boljšega delovanja našega planeta! 

Go Niki k zmagam in pozitivnim mislim 

da bo strah

Lp-Sofie 

[nikki92]

SOFIA*DEL SATI ti si zakon!!! are you sure you are not cured allready?  res si super! veš kje mislim da sem nardila napako sem bila že ene 2x s počutjem super pač res tko uredu in to dalj časa in pol sm kr nehala delat na sebi,v smislu da sem se polenila saj sem misnla da zdj mi pa ni treba več nč delat in lahko use obveznosti opustim in tako... namreč jaz imam težave z sprejemanjem odgovornosti in s tem vedno odlašam... a misliš da je to del te anksioznosti in da se zaradi tega tud stopnjuje vem imam butasta uprašanja ampak jih moram useno vprašat res fuuul ti hvala za tole da mi tako pomagas

[Sofia-Del_Sati]

Niki...... ozdravljena če sem? 

Ali je družba zblojena in jaz OK, ali pa jaz zblojena in družba OK 

Hvala vseeno za prisrčen odziv!

Skratka, poznam zadevo, ko delaš na sebi k butl, potem pa se malo boljše počutiš in si rečeš: jihaaaaa, zdj sm pa ql, adijo borba, zdj sm pa caricaaaaaaa!!!! In se tolčeš po prsih kot Tarzan, hodiš kot pavijan ..... kmalu pa začneš krohat kot pohoten jelen in cviliti kot hijena!

In kaj se zgodi??? 

Padeš na nos in zvrtaš z njim asfalt tako globoko, da odkriješ nafto!!! Potem uvidiš, da je treba spet delati na sebi, tokrat spet od začetka, saj so se tvoji upi in doseženi cilji sesuli kot domine. Pa šele na začetku poti si in si že padla. In potem delaš tole sebi pa tole sebi in še to sam s sabo ! NAPAKA!!!

ZAKAJ? Ker v borbi s strahom in našo temno platjo, ki trenutno prebivata in zažigata, moramo  ta dva in NE SAMEGA SEBE!

SAMI SEBE moramo  !!!

Kaj ti hočem povedati? Delati na sebi moramo konstantno. To je tako, kot bi se učili dihanja, potem pa ko bi nam zalaufalo brez aparatur, pa bi kar nehali dihati!? Ne! Dihati moramo skoz. Prvo pravilno, potem pa pride spontano!

Kar se nam je danes duševni mir porušil zaradi NAŠIH odzivov na določene STRESNE SITUACIJE V PRETEKLOSTI, kjer smo KLONILI ali DELNO PRESTALI PREIZKUŠNJO, smo s časoma sebi nalagali negativne vzorce o sebi. Ko se je ta naš lonec napolnil teh negativnih snovi (misli) o sebi, je BUTNILO VEN in sedaj imamo packarijo, ki jo je treba očistiti, lonec izliti s to vsebino in VANJ NALITI ČISTO VODO (ČISTI UM, počistiti dušo, um in misli)!

Odgovornost........ glede tega je tak, da odgovornost večinoma temelji na naši samozavesti. Če je le ta slaba, potem je tudi naš občutek za odgovornost slabši kot bi bil sicer. Če pa je zraven še anksa, se vse dobro v nas počasi sesuva, ne samo odgovornost. Zato pa pravim, da je sila pomembno, da se začneš ZAVEDATI SAME SEBE, DA SE OVREDNOTIŠ NA NAJVIŠJO RAVEN, DA SE VZLJUBIŠ, DA ZAUPAŠ VASE, le to pa boš dosegla tako, da boš DELALA NA SEBI!

Ko bodo tvoji glavni stebri življenja vzpostavljeni nazaj na svoja mesta in ne bodo ležali več naokoli kot La Toya, Cicciolina in Lolo Ferrari, temveč postali pokončni stebri lastne notranje moči kot Ghandi, Dalajlama in Trstenjak, ti bo vse drugo zlaufalo kot po putru (odgovornost? pha, šala mala, itd.).

Vendar....... ne smeš pa sedaj reči, da si manj odgovorna ali boženedaj celo neodgovorna, zgolj zaradi ankse!  Odgovorna si za svoje početje, kot, za lastno srečo v bodoče.

Navkljub vsem izzivom (op. p. težavam), ki so ti trenutno dani, se trudiš po najboljših močeh, tam kjer ti sedaj ne uspeva na polno! Vendar SE TRUDIŠ!!! 
TO, je pomembno!!!! 

In niki, nikar, da imaš butasta vprašanja!!! Butastih vprašanj NI! Nihče ni vseved! In potem.......vprašanja SO! Butasto ni nič, je samo nekaj, kar trenutno ne poznamo/ne vemo, zato pa vprašamo in potem izvemo! Zakaj bi že vnaprej se kritizirali ali celo počeli tole ?! Ni smiselno a ne? 

Lepo noč ti želim in pridno homework-aj na sebi

Sofie 

[Suzy]

Sofi

[nikki92]

hei spet jst... mam eno uprašanje in ne me obsojat prosim 

že 4dni je kar nism uzela asentre (100mg),ker mi jo je zmankalo in sm čist adijo kr napadi joka in obupa in učeri je biu spet napad panike    in čist na tleh res skoz bi lahko samo jokala... in ful me je strh da se mi bo zmešalo in da mi ni pomoči in...nevem res
a je to lahko zaradi tega k nism uzela a kdo kej ve?
prosim za odgovor. hvala

[Lost]

že 4dni je kar nism uzela asentre (100mg),ker mi jo je zmankalo in sm čist adijo.....
a je to lahko zaradi tega k nism uzela a kdo kej ve?

ČE ti jo je zmanjkal, pojdi do svojega zdravnika ali psihiatra in naj ti napiše nov recept.

[Slavka]

že 4dni je kar nism uzela asentre (100mg),ker mi jo je zmankalo in sm čist adijo.....
a je to lahko zaradi tega k nism uzela a kdo kej ve?

ČE ti jo je zmanjkal, pojdi do svojega zdravnika ali psihiatra in naj ti napiše nov recept.

...in to ČIMPREJ!

[nikki92]

hvala da ste se javli na moje uprašanje  mi je nekak bolše že zato k vem da nism sama :$
drugač pa jadanes sm bla pri psihijatru in sm mu postavla isto uprašanje in je reku da ponavadi se postopoma zmanjšuje zdravila in zdj nevem kako nej si razlagm da odgovor a to omeni da ja je zarad tega al ne?
in hvala vam usem na tem forumu da ste tukej ker brez vas bi že dostikrat se lahko hujše končalo

[Slavka]

Nikki, velika verjetnost je, da je tvoje poslabšanje posledica nejemanja Asentre. Pri ADjih je potrebno postopno zmanjševanje, kajti to so zdravila, ki učinkujejo na daljše obdobje... Jaz sem občutila poslabšanje že ob prehitrem zmanjševanju, zato vem, da bom naslednjič zmanjševala na daljši rok. Čimprej pojdi po Asentro in nadaljuj z zdravljenjem...to je moj nasvet.

[nikki92]

slavka hvala
res tok mi je hudo občutek imam da mi bo razneslo glavo peče me v glavi in v prsih prej sm mela še drisko...nemorm nehat jokat in tako me je strah sploh nevem kaj bo z mano nemorem več

[Slavka]

Nikki  a imaš morda doma kaj za pomiritev...v takem stanju lahko vzameš Helex ali kaj podobnega, da se pomiriš. Nato pa čimprej po Asentro ter prični z jemanjem naprej. Pa seveda ne pozabi na "delo na sebi"... priporočam ti v branje Premagovanje anksioznosti za telebane in pa izvajanje tega:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=856&Itemid=1

Spletni tečaj Kognitivno-vedenjske terapije
Orodje za anksiozne motnje

[Arwen]

že 4dni je kar nism uzela asentre (100mg),ker mi jo je zmankalo in sm čist adijo kr napadi joka in obupa in

zdaj pa jaz ne vem, a narobe berem... asentre ti je zmanjkalo? torej si nisi priskrbela (še) nove? al ti je zdavnik svetoval, da jo začenjaš opuščat?