ah ta strah.. dojenje-antidepresiv-otrok

[dragica]

oj, aleksandra...ker me je že draga moja alexx omenjala....ti polagam na dušo...odstavi tamalo, itak je danes toliko nadomestkov, proti krčem, proti napenjanju, proti bruhanju, itd...da boš našla nekaj, kar ji bo ustrezalo..lahko pa prekuhaš vodo, v njo vržeš res mali košček lovorjevega lista, par zrnc kumine in janeža..in v to vodo potem delaš umetno mleko..tak je naše nehalo zvijat..
in prosim te, ne imej no slabe vesti zaradi tega.tudi tvoje mleko ni bog ve kako v redu, ker se tudi mamin stres pozna na kvaliteti, veš....ustavi konje. zadihaj.pejdi v lekarno po umetno mleko, pa nadaljuj z asentro, če ti pomaga. ker četrtinka od 25 mg je...uf, no, da ne bo grdo slišat..blažev žegen?  v glavnem, nič, no. če ješ 100mg asentre na dan, kaj potem..glavno, da ti pomaga, da boš spet brez strahu in slabe vesti, in utrujenosti skrbela za malo princesko.držim pesti zate.ja, mojih 5 je zraslo na umetnem mleku..pa mi noben ne reče teta zato

[aleksandra]

dragica iskrena hvala za odgovor! mislim, da mi je koristil.
vem, da bom morala še veliko delati na sebi, da bom sprejela nekatere zadeve. pač z glavo skozi zid ne morem. če me tole dojenje ne bi tako zelo bremenilo in potrlo, bi bila v veliko boljšem psihičnem stanju že.
mala bebica mi je danes spala čez dan 2x po pol ure. sploh ni bila zaspana. ker sem vzela zvečer polovičko in si zjutraj mleko sčrpala in zavrgla.. tako ni dobila toliko zdravila..
tako sem danes cel ljubi dan jokala in se spraševala, zakaj jaz.. zakaj se ne mormo več dojit. ker je bilo to zame zelo pomembno. že prvič nisem mogla polno dojit-zaradi istega problema. tokrat sem pa vsaj skoraj 4mesece dojila.
sedaj jemljem polovičko od 50mg. torej 25mg. dokler bom imela še kaj mleka pri sebi, bom jemala še polovičko. potem bom šla na celo tab. to bo pa itak že čez par dni. ker ne morem nič jest in hujšam ter tako izgubljam tudi mleko.
sem ugotovila, da je najpomembnješe da se pozdravim in začnem uživat s svojima dvema sončkoma. ker tako jima res ne koristim.
tako da držite pesti zame, da se čim prej spravim v red in zadiham s polnimi pljuči.
hvala vsem, ki me "prenašate", vzpodbujate in mi vlivate upanje.
sončki ste

[pinokio]

močno držim pesti zate... najhuje se je odločat - potem ko se enkrat odločiš, je vse ful lažje. Predvsem pa se imej rada, super mama si, ker če ne bi bila, bi ti bilo vseeno. Oboje je ok, dojenje in nedojenje... Dete bo zdravo, če pa bo mama zadovoljna s sabo in svetom okoli sebe, pa še toliko bolj. in - čez en mesec začneš že itak uvajat gosto hrano in sploh ne bo panike. Stik sta itak vzpostavile in prepričana sem, da bo vse ok, četudi jo takoj odstaviš... kaj pa če bi morala jest ene hude tablete proti ne vem čem, ki bi bile nezdružljive z dojenjem, za tvoje zdravje pa pomembne? Seveda bi jo odstavila, a ne? ne obremenjuje se z občutki krivde, ker so res sama nepotrebna navlaka. Mislim nate in pazi nase!

[a*n*a]

pozdravljena
meni se je to dogajalo pred 15 leti, po mesecu dojenja mi je psihiater takrat prvič predpisal AD  in morala sem prenehati dojiti, psihiater  mi sploh ni predlagal da bi mogoče pa vseeno dojila, verjetno še ni bilo takih AD. otročka sem hranila z umetnim mlekom, pa nima danes prav nobenih posledic, saj včasih se sploh  ni povdarjalo kako pomembno je dojenje. vendar  kot ti je napisala predhodnica , najbolj pomembno je trenutno tvoje zdravje in zadovoljstvo.
če si dojila polne tri mesece je pa tudi to že nekaj. vse preveč se mi strahci obremenjujemo z vsem.
bodi ponosna mamica , čez čas bo vse minilo in si boš rekla sama sebi le zakaj sem se tako sekirala.
koristila bi ti kakršno koli oblika sproščanja, da sebe umiriš, sproščanje s pravilnim dihanjem.


lahko je rečt, kako je pa to težko storiti pa tudi sama vem.
lp

[a*n*a]

kako ti gre Aleksandra, poročaj kaj

[aleksandra]

sporočam, da sem  nahala dojit. to je bil zame zlom. samo jokanje in občutek nemoči in samozaničevanja..
ker ima moja mami podobne težave in jemlje asentro in tolvon. sva se s psihiatrom odločila, da tudi jaz poiskusim tolvon. in že po prvi polovički sem se počutila boljše. danes nimam več takega občutka krivde in tesnobe, tako da upam da bo kmalu ok.
hvala vsem. zlate ste! meni je dojenje predstavljalo močno vez z otrokom.. previsoke zahteve sme si postavila. vendarle vem, da bo moja bebica vseeno lepo zrastla in me vseeno imela rada.

[alexx]

...meni je dojenje predstavljalo močno vez z otrokom.. previsoke zahteve sme si postavila. vendarle vem, da bo moja bebica vseeno lepo zrastla in me vseeno imela rada.

Vesela sem aleksandra. Seveda te bo imela tvoja bebica rada. Veliko prilik, da pokažeš svojo ljubezen boš še imela. Verjemi mi, da nisi slaba mama. Sedaj poskrbi zase, da se boš spravila v življenje. Bolj boš lahko poskrbela za svoje deklice in zase.  In vsekakor si zaslužiš lepo življenje.

[aleksandra]

...meni je dojenje predstavljalo močno vez z otrokom.. previsoke zahteve sme si postavila. vendarle vem, da bo moja bebica vseeno lepo zrastla in me vseeno imela rada.

Vesela sem aleksandra. Seveda te bo imela tvoja bebica rada. Veliko prilik, da pokažeš svojo ljubezen boš še imela. Verjemi mi, da nisi slaba mama. Sedaj poskrbi zase, da se boš spravila v življenje. Bolj boš lahko poskrbela za svoje deklice in zase.  In vsekakor si zaslužiš lepo življenje.

iskrena hvala alexx.

[Slavka]

Aleksandra  tudi ob hranjenju s stekleničko se stke vez med otrokom in mamo...ti si njena mami in ona to čuti...vonja te.... tvoj glas jo pomirja...tvoje roke so za njo varen pristan in zagotavljam ti, da bo med vama ravno tako močna vez, kot bi bila ob dojenju...Jaz imam dva otroka in prvi je zrasel ob steklenički, druga pa na prsih...razlike v ljubeznij med ne občutim...oba me imata rada in oba imam neskončno rada tudi jaz.

Vse dobro ti želim in naj ti tolvon čimprej pomaga v svetlejše dni 

[pinokio]

Draga Aleksandra, meni se zdi pomembno, da si sprejela odločitev. Ta odločitev je dobra zate. Ti se boš začela počutit bolje in ker boš ti bolje, boš spletala kvalitetno vez z otrokom. Ni dojenje vse, kar pripomore k vezi, saj veš to. Mislim, da si odlična, skrbna, topla in čuteča mamica in da je to najbolj važno... Pazi nase in na svojo škratinjo in oglasi se še kaj!

[utrujena]

kar  pojezi me, ko ljudje toliko govorijo o dojenju, da kako je dobro za otroka, kako se splete vez med mamo in otrokom...
nihče pa ne pomisli na tiste, ki ne morejo dojiti, ker pač nimajo mleka. jaz sama sem med njimi pa se nič ne sekiram, ker je moja pupa zadovoljna in srečna ker dobi hrano, pa četudi je na flaško.
ljudje ki toliko dajo na dojenje se ne zavedajo, da prizadanejo tiste, ki ne morejo dojiti. dajo jim občutek, da so manjvredni in nesposobni.
najbolj mi gre na živce, ko kam grem in se vsaka ženska vtakne v otroka, da kako je lep in velik, takoj za tem pa vprašanje: a dojite? kot da je to najbolj pomembna stvar na svetu.

mame smo zato, da za otroka skrbimo in ga vzgajamo, pa ni važno ali ga dojimo ali na flaško. važno je, da je otrok srečen, sproščen, ljubljen in se počuti varno v družini. to lahko naredita samo mama in ata, ne pa prsi ali flaška.

[vijolica]

Se bom še jaz oglasila, čeprav sem malo pozna. A samo toliko, da ti dam korajžo za naprej in povem, da je prenehanje dojenja prava odločitev.

Če je vse v redu in ima mati dovolj mleka , je zdrava in pripravljena na dojenje naj doji.,

vendar, če katera izmed teh kompenent manjka, naj se raje odloči za nadomestno hrano po steklenički.

Tudi sama sem pri prvem otroku šla to skozi, da sem se na vse kriplje trudila dojiti  (velik vpliv okolice) in potem sem shujšala, otrok ni hotel še dolgo časa piti iz flaške, čisto me je zmozgal.  Ker mleka ni bilo dovolj, ni spal,je postal nemiren in še vedno je nemiren. Nihče ni več spal in posledice smo čutili še dolga leta. Posledica tega je verjetno tudi moja izgorelost.


Za drugega otroka sem izbrala drugo pot. Že od začetka sem ga poleg dojenja hranila še z nadomestno hrano, in je veliko spal, je umirjen, čisto drugačen kot prvi. In seveda jaz sem bila v tistem letu v dobri kondiciji.

Skratka, preizkušeno da se ne splača matrati. Otroci potrebujejo zdravo mamico v dobri fizični kondiciji in dojenje nima pri tem nobene veze.

Otroka lahko božaš, ga nosiš, mu poješ, se igraš, mu govoriš,  skratka veliko stvari je, s katerimi lahko z njim ustvariš dober odnos in navezanost.

Ne se bati. Dojenje res ni edini način. Pri meni odločitev, da se bo naslednji otrok hranil po steklenički, ker hočem ohraniti zdravje, ni bila težka odločitev in sem še danes ponosna na to, ko vidim kako je drugi otrok izšel super iz te odločitve.