Pozdravljeni!
hvala obema za odgovor in mnenja... ja, najbrž je res to to.
Naj vam povem še par stvari, da bo slika jasnejša. Pred tremi leti sem rodila s pomočjo carskega reza. Bila sem kar razočarana, ker ni šlo naravno, ter zato, ker prvih nekaj tednov nisem mogla tako s skrbeti za dojenčka, kot sem si želela. Tudi gospodinjska opravila so prešla na moža, ker se morš pač merkat, da ti ne grejo šivi in podobno. No, ko sem se po dveh mesecih popolnoma postavila na noge in lepo poskrbela za vse (pač naravnost obožujem čisto in urejeno stanovanje, peko, kuhanje,...), se mi je vnel slepič. In sem bila spet na začetku: operacija, šivi, počitek, nič dvigovanja... Pa sem bila čez dva meseca spet kot roža
Potem pa so se začele težave z visokim pritiskom. Ker ni bilo nič zdravstveno oprijemljivega, kar bi lahko bil vzrok (normalna telesna teža, zdrave ledvice, ščitnica,...), je zdravnik zaključil, da sem najbrž pod stresom. Seveda sem se po tiho smejala temu sklepu, saj sem uživala v življenju kot še nikoli. Bila sem doma, s svojim malim otročičkom in sem imela čas za vse, kar me poleg službe veseli.
Pritiska imam zdaj zvečer kdaj tudi 180/110, s tabletami vred seveda.
MOgoče imam res preobremenjeno službo, toda dejstvo je, da v njej uživam! Rada imam izzive, odgovornosti in znajdljivost, ki jo prinaša. Toda za vse ostalo mi kasneje zmanjka energije... In zaradi tega nisem srečna. Ni mi všeč, ko ne morem poskrneti za dom, družino, zase, kot si želim.
Zato se z možem pogovarjava o možnosti, da bi za nekaj časa ostala doma. To si finančno lahko privoščiva, sprašujem pa vas za mnenje, ali bi mi to koristilo. Po eni strani vem, da bi se počasi spravila v red, po drugi strani pa se bojim, da bi imela preveč časa za razmišljati o "boleznih in katastrofah"
Pozdrav!
