jao, jao

[kakadu]

ŽIVJO
spet pišem ker sem totalno v enem velikem sranju.ne počutim se cool. non stop me je nekaj strah, imam vsiljivke, vendar te se niso tako močne. bojim se najhujsega.zadnje cajte se vse bolj zatekam v pijačo in droge, samo da pozabim ta filing ki ga čutim. občutek praznine in brezveznosti obstoja na tej zemlji. imam neko čudno diagnozo, mislim da neko borderline osebnostno motnjo.o tem sem veliko brala in napovedi niso glih perspektivne. ne zamislim si da bom cel lajf na nekih antidepresivih, da ne smem spit niti alkohola al skadit enga.čutim da v življenju ne bom nikoli srečna, ker non stop iščem neke napake, pri sebi in pri drugih. zanemarjam sebe, druge. lena sem za popizdit nič se mi ne da. cele dneve preležim v postelji, popoldan kao nekaj delam.poleg tega sem v preteklosti naredila veliko napak, prevarala fanta itd...(v času ko mi je rekel, da ni za resno zvezo). KO SE NAPIJEM ALI SKADIM KAKŠEN JOINT ME NEKAKO SPROSTI, BOLJ SE VKLOPIM, ČEPRAV JE ŽE VEČKRAT ŠLO ČEZ MEJE DOBREGA OKUSA, tako da sem že budalo delala iz sebe. začnem se štulit k tipom in take bolane mam.moji starši so ful delovni, jaz pa ne delam nič. sama sebi se gabim. bila sem že v bolnici, pa zdaj vem, da si lahko samo sebi SAM pomagaš.tam te nafilajo s tableti, glih tolko da prideš iz največje ženski spolni organrije. skrajno me že moti, da se postavljam v kritične situacije, vendar se takrat počutim živo, naslednji dan pa mi je še slabše. v življenju mi materialno ne manjka, imam cool službo, dobro izobrazbo. kao sem nekaj dosegla, ma v meni je ena velika praznina. če si zamislim, da bom še nadalnjih tolko let hodila k psihijatru, ki mi bo svetoval kako naj živim in gutala tablete, ne vem no. mogoče nisem pripravljena sprejeti pomoči, ker sem že itak navajena da sem non stop v govnima. moti meto, da mi navaden lajf dolgočasen, zato se zmeraj spuščam v neke kritične situacije. rada bi bila bolj zrela, ampak ali bom pol živela kot hočem?ne vem. opravičujem se za rabo grdih besed ali če kdo ni glih razumel najboljše kaj hočem povedati. pišite, ni važno, karkoli.

[prijateljica1]

Spoštovana! Velikokrat se znajdeš v situaciji, ki jo kasneje obžaluješ. Rada bi si uredila svoje življenje in postala drugačna oseba pa vendar ne najdeš moči za to. Izgovor pa je praznina v tebi. Daješ se v nič pa čeprav nimaš  razloga. Poskusi živet tako, da boš delala stvari, ki so prave in ne tistih, ki so fajn. V vsakem trenutku svojega življenja si naredila to, kar si lahko in odzivala si se tako kot si znala, zato so občutki krivde čisto odveč. Primerjave z drugimi ti ravno niso v korist, ti si ti, in oni so oni, kje pa piše, da moraš bit takšna in takšna, bodi ti in naredi tisto kar bo dobro zate in ne za druge. Zaslužiš si boljše življenje in res je samo sama si lahko pomagaš kot si že ugotovila. Srečno! 

[Juliette]

Kakadu, kaj pa psihoterapija? Najbrž so nekje vzroki za to občutenje praznine, samoobtoževanje, samorazvrednotenje, izmikanje dejavnostim. Jaz pač ne verjamem, da je v ozadju samo bolezen.
Nam lahko poveš, kakšno življenje si ti želiš? Kako bi izgledali tvoji dnevi v popolnem svetu?

[Prijatelj]

Ja, ves kaj.. prvo kot prvo, bo treba bol pozitivne misli vtisniti v glavo, kot drugo pa, dej se zavedat da je to samo eno obdobje ki bo kmalu minilo, samo casu se prepusti in delaj, ne se toliko ozirat na misli. Ce zaposlis um se pocutje takoj izboljsa, to je znanstveno dokazano. Delaj nekaj kar te res veseli. Pocni to vsak dan, tako bos izgubila obcutek za cas, slabe misli bodo tudi odlse. Nekaj se moras tudi zavedat.. vsaj pri meni je tako... pac ne mores bit vsak dan dobre volje, vem. In tudi slabsi kot je dan, bo drugi toliko lepsi/boljsi.. Kar se tice pa drog in alkohola, pa cimprej opusti. Pri travi je tako: kar na enkrat pades u drek in padas in padas in se tega niti ne zavedas. Pot nazaj je pa zmeraj tezja, vem kako je s tem sem bil v temu zadosti casa.... Dej se malo poberi na noge.. Aja, en glavnih vzrokov depresije/slabe volje je tlacenje svoje jeze, kar privede do razburjanja ob nepravih momentih in samo se slabsa situacijo. na nek nacin se jo mors znebit, al pa navadit prefiltrirat(se boljse). Beri knjige in ne lenarit. Tut to vem kako zgleda, ko si ze enkrat navajen lenarit je tezko pridobit spet voljo do dela    . Ne zapravljat zivljenja, vzemi ga na lahko