Služba in jeza

[vista66]

Kako dolgo rabite, da se pomirite, če vas kdo razjezi? Mene je hčera in povem psihologu, da sem šla tistih nekaj ur na računalnik karte igrat, da sem se pomirila. Pa pravi, da če bi on kot moj potencialni delodajalec vedel, da imam probleme z jezo, da me ne bi vzel v službo. Mu rečem, da se mi to zgodi enkrat na leto, da sem lani enkrat tudi to doživela, pa mi še enkrat reče, da me ne bi zaposlil. Pravim, da tud če sem jezna, sem sposobna delat, tipkat, ker če lahko kartam, lahko tudi neke cifre vnašam v pc, ker pri kartanju rabiš ful koncentracije in spomin ti mora dobro delat. Pa nič.

Ne vem, če se je prenaglil s takimi izjavami al sem jaz čudež božji, najbolj nemogoč človek na svetu, ki se ne zna kontrolirati in noče nečesa, da bi si vsaj za kruh zaslužil.

[Nabc]

Si zaposlena ali nezaposlena?

[Juliette]

Čuden psiholog. 

[Aslan]

Ob takih zgodbah se sprašujem zakaj nekateri postanejo psihologi? 
In tudi to se sprašujem kako se počutiš ob takih besedah ... pri osebi, ki naj bi te slišala, razumela.

Jeza je čustvo in ima svoj namen.
Kako jezo izražamo, ali jo tlačimo oz. kako se z njo soočamo je stvar osebne rasti.
Vsak jezo sprošča na svoj način in če je tvoj način bil to, da odigraš nekaj igric kart je čisto OK.
morda se ob tem misli umirijo, telo umiri ... jeza poleže ...
Če ob tem služba ne trpi, imaš skozi to malo samote in miru ... je vse Ok.
Saj nismo roboti.

Morda pa je hotel na neposrečen način tebi pokazati to, da si sposobn atudi delati takrat,
da ni nujen "beg v igrico" ...  (kdo ve  )

Najbolj konstuktivno bi bilo, če bi se o teh svojih občutkih z njim pogovorila ...
Povedala kako si se počutila ob njegovih besedah ...
To je odlično izhodišče za delo naprej ...

[noname1]

Se strinjam z aslan. Povsem normalno je, da ima človek jezo, je pač eno od čustev, čusva pa so človeška. Res pa je, da delodajalci najraje vidijo, da je človek "robot". Človek brez čustev in potreb, nepremagljiv, trden, kot skala. Kot takšen tudi najbolj primeren za delo. V praksi pa tega ni, oz. je zelo malo. Človek pač mora biti empatičen. No, verjami da obstajajo tudi takšni delodajalci.

[DANIAMMA]

Čuden psiholog in delodajalec. Mogoče bi mu bilo bolj po godu če bi človek v jezi razbil celo pisarno 

[Arwen]

Pa pravi, da če bi on kot moj potencialni delodajalec vedel, da imam probleme z jezo, da me ne bi vzel v službo.

hja, potemtakem bi bila pa stopnja brezposelnosti še krepko večja, kot je že (beri: 100%)

[khmer]

Mislim, da je tak redek odklon (enkrat na leto) nekaj povsem običajnega. Ne verjamem, da vsi zaposleni delajo po 8 ali 10 ur s polno paro in na 100%. To je nemogoče in me nihče ne bo prepričal da takšni ljudje obstajajo.
Ljudje smo pač kompleksna bitja in smo zato nekaj posebnega. Kot del kompleksnosti so tudi čustva, ki jih imamo. Premalokrat (če sploh kdaj) se delodajalci zavedajo, da so ravno zaposleni tisti, ki so največje bogastvo podjetij. Vsak zaposleni ima svoje sposobnosti po katerih je boljši od ostalih sodelavcev. Če delodajalec tega ne vidi, tega tudi ne more izkoristiti. Vsak zaposleni ima svoje kvalitete in delodajalci so sami krivi, če jih ne uporabijo. Kvalitete pa ima vsak zaposleni - to je dejstvo. Management pa je ponavadi premalo usposobljen, da bi znal s temi kadri upravljati in sodelovati. Zaposleni dajemo več od sebe, če je naš prispevek opažen, če dobimo nekaj samostojnosti pri delu, da se sami odločamo kako, da le dosežemo zastavljeni cilj. Če nam delodajalec to omogoči smo posamezniki, ki se znajdemo v tej zgodbi tudi odgovorni.

Kar se pa tiče besed psihologa jih najraje ne bi komentiral pa vendarle - neprofesionalno govoričenje nekoga, ki namesto da bi nekomu s pogovorom pomagal, s takimi besedami prikriva svojo nesposobnost da bi počel ravno to kar bi moral.
Morda pa gre za olajševalno okoliščino: tudi psiholog ima lahko slab dan 

[vista66]

Vsem hv za vaša mnenja, čeprav tega, kar sem vprašala, nisem zvedela. Namreč morala bi vedeti, kako dolgo je normalno, da ostane človek razburjen, vnemirjen, no pravzaprav niti ne znam prav opisati svojega razpoloženja, verjetno sem se kot mama krivila, sem bila down, raznorazne misli, strahovi, dvomi ipd.. Zdaj že vem, da moram v takem primeru počakat, si pomagat na druge načine, klicala sem npr. psihologa in ga tudi dobila na telefon.

Psiholog pravi, da gre pri nas za postravmatski stres, kjer se ve, da je življenje težko tako za otroke kot za mene, če k temu prištejemo še ful oteževalnih okoliščin, sploh ni čudno, da se nam krize dogajajo. Kako ven? Otrok baje ne smeš siliti k nekim izpovedim, baje mora sam priti do tebe in poiskati pomoč pri tebi, ostane ti tako samo delo na sebi. Tu mi pravi psiholog, da rabim psihoterapijo, a kolikor doslej vem o njej, vem edino to, da vem še premalo, da bi se odločila zanjo. Kako recimo vedeti, kateri psiholog je dovolj strokoven, da te bo varno vodil skozi psihoterapijo, ker jih 40 procentov ni, ker 40 procentov psihoterapij namesto da bi pomagalo, škodi oz so neuspešne.

Mah....korak po koraku....

[Roost 12]

Kako dolgo je normalno, da človek ostane razburjen? Bolj kot se trudiš potlačiti oz. zanikati jezo, dlje časa bo trajalo, da se umiriš.

Naslednjič lahko poizkusiš spregovoriti o čustvu z osebo, ki te je razkurila. Enostavno začneš na primer z "Uf sem jezna." od tu naprej pa v smislu "je že bolje, nisem te hotela prizadeti, mogoče lahko najdeva rešitev za obe" itd. Podobno kot takrat kadar si z nekom skregan potem se pa pobotaš. Upam samo, da oseba, ki te razkuri nima kamna namesto srca (ljudje s travmatičnim otroštvom, ki se na vsako stvar odzovejo z napadom).

[moonica]

Ne vem, če se je prenaglil s takimi izjavami al sem jaz čudež božji, najbolj nemogoč človek na svetu, ki se ne zna kontrolirati in noče nečesa, da bi si vsaj za kruh zaslužil.

zakaj nisi to rekla takrat njemu ?

[martinca]

Hehe    psiholog je hotel vplivati tvoje nadalnje PSIHIČNO NASILJE nad hčerjo, ki ima le tebe in je od tebe odvisna ... Preprečiti znašanje, pa iz billokerega "po tvoje upravičenega" razloga. Psihično nasilje nad šolajočimi se otroci kaže na nespoštovanje njih in njihoe lastne osebnosti in kvarno vpliva na njihov razvoj osebnosti. Oni  imajo lastno življenje, zaslužijo si spoštovanje in niso dolžni biti tvoj strelovod zate, "ko ti spustijo živci."
 
Vista, nisi zabita, da ne bi vedela, da službe itak brez vez itak nikjer ne boš dobila razen v kakšni tovarni Boxmark  "zaradi povečanja delovnih naročil"..   Prav tako pa nisi nobena univezitetno diplomirana inženirka elektrotehnike ali zdravnica specialistka tega ali onega, da bi bila na trgu delovne sile zaželjena roba, sicer danes ne bi bila med tistimi 14 % brezposelnimi na Stajerskem

Ta psiholog to ve, da boš bolj težko dobila službo in ve tudi, da kljub temu verjameš, da jo boš!
 Ker pa hoče vsem dobro, posebno tistim, ki so najbolj pomoči potrebni, pa je pač tako rekel v preprečitev izpadov.

Verjemi, da če bi ti psihologu povedala, da si se razjezila na kerokoli odraslo osebo, 1 x letno, te ne bi prestrašil " s tvojo službo".  Računal je na lastno avtoriteto, da boš verjela, moraš biti doma do svojih otrok dobra in pridna, ne pa jih zajebavat.  Ni ti polnil glave s tem, da imajo več odgovornosti kot ti in že itak težko živijo brez  ljubeče matere, ki čas v življenju posveča predvsem lastnim problemom in ne daje zgleda samozavestne in močne odrasle ter samostojne osebe, na katero se lahko oni kot otroci zanesejo! 

Tako da, bodi pridna pa mirna, pa normalno se obnašaj.  Psiholog je pač psiholog, je že tako presodil, da je 1 x letno PREVEČ, je že bla kaka neumnost. Itak pa taka oseba moti delovn kolektiv.   Psihologi menijo, da nima nihče pravice nikomur Z IZPADI JEZE jemati dostojanstva ter na prvo mesto postavljati le sebe, kar je splošna resnica, tudi če ti jo pove en pijanček in ne psiholog. Tokrat si pač bila s psihologovim zaigranim pritiskom na tvojo brezposelnosti posredno opozorjena na lastne izpade.

 Nema ujčkanja, danes je čas za močne in samoiniciativne ljudi, ki se sami znajdejo v živlejnju! Kdor pa ni tak, pa naj vsaj kaj dobrega stori, naj doma skuha in pospravi in VSAJ lastnim otrokom naj da mir in varno okolje, saj so otroci mladi in je vse pred njimi in se trudijo v življenju malo boljše uspeti, (česar živčni ne bi mogli.)
 

[vista66]

Dolga zgodba to s hčero, je pa 16 let stara in najstnica. To pove vse.

Službo sem dobila. Zdaj bomo pa videli, če bom zdržala psihični pritisk, zaenkrat kaže dobro. Upam, da se ne bo ponovila zgodba z mojim prejšnjim delodajalcem, ki se je tako drl, da so ženske jokale in sem podoživljala otroštvo, zato sem čisto zmrznila. Delodajalci pravijo, da zaposlijo ljudi na podlagi kemije. Pri meni pri prejšnjem delodajalcu je bila kemija vrste nasilnež žrtev, upajmo da tu ne bo tako.

[martinca]

Zelo zanimivo, da si v soboto dobila službo,    prej pa je ta teden nisi imela in da ti je psiholog kot že 'zaposleni' rekel', da takšni ženski ne bi dal službe. Če pa se motim, pa se opravičujem!

Najbolj zanimivo pa je to, da je hči 16 letnica in da "to pove vse."    Vista ....  Tudi o tebi to pove  veliko. Si spregledala glavno sporočilo tvojega psihologa, ki ni nor.  Sem v koraku s časom - tud oni (psihologi) so... Ne ujčkajo... Več se danes upošteva narava - spoštovanje mladosti, sposobnosti/samoiniiativnosti mladih, otrok, treba jim je varnost in ljubezen,  na kar si bila indirektno opozorjena, sploh ker zaradi lastnih neumnosti kakšen starš ni ravno komptenenten predstavljati zgled in avtortireto, da bi za otroka smel rečt, da "je najstnik,kasr pove vse!".  Ampak še boš dalje tudi direktno opozorjena, če se bo to nadaljevalo, ne zametujem mnenja psihologa-nobenega strokovnjaka, ker česa takega ne zine brez razloga in se je za vprašat, kje je moj problem. RAZEN ČE JE TVOJA HČI MLADOLETNA KRIMINALKA. 

[nebesno modra]

Martinca,

tvoj slog pisanja v tej temi mi ni všeč. Poln je sodb in izkrivljanja dejstev. Poznaš visto? Poznaš njeno hčerko? Jaz visto poznam in stojim za tem, da je ljubeča in skrbna mama. Imaš ti otroke in se NIKOLI ne razjeziš nanje? To me res zanima. Kajti pametovati o stvareh, ki jih ne poznaš je eno, živeti vsak dan posebej pa nekaj drugega.

Brez službe lahko ostaneš jutri ti ali jaz. Tu sploh ne bi razpravljala. Da pa je nekdo star 16 let, bi jaz razumela, da ima lahko pubertetniške izpade, ki za nobenega starša niso lahki.

Bodi pridna in mirna? Kako se boš počutila ti, ko boš kdaj v stanju, ki zate ne bo mirno, poiskala pomoč strokovnjaka in ti bo rekel, da bodi pridna in mirna? Če ne te lahko pa kar dajo v prisilni jopič ali mrežo? Aja, to na srečo ne obstaja več. Obstajajo pa drugi načini discipliniranja in tebi so očitno všeč. Ne želim ti, da si kdaj deležna terorja in obsodb s strani močnejših. iN močnejši vedno obstajajo. V družbi, ki tako z lahkoto obsoja pač nihče od nas ni varen.

[khmer]

@ nebesno modra - 

[vista66]

Martinca osebno poznam veliko ljudi na tem forumu in si lahko prepričana da tak nora nisem da bi lagala o službi ali čem drugem, ker se vse zve. Sploh pa v tej družbi brez vrednot moje nočejo in nočejo izginiti. Bi mi bolo lažje živeti. Sin mi je zadnjič rekel, da sem ena najbolj poštenih in moralnih ljudi, kar jih pozna in me je prav bolelo, da že zdaj vidi, kaj se godi, ker jaz sem v njegovih letih videla zunanji svet rožnat in pravičen. Martinca, kaj boš naredila, ko te bo kdo poklical v soboto na razgovor? Rekla, da je malo brbr? Taka stiska s kadri je povsod, da je nemalo razgovorov v soboto, enkrat smo se celo šalili nekje, da nas bodo zdaj začeli naročat v nedeljo za ob pol treh zjutraj.

Psihologa bom naslednič vprašala, kaj mi je pravzaprav povedal, kr se ne spomnim niti besede več po tistem, ko mi je rekel, da me on ne bi vzel v službo. Moja politika reševanja težav je itak tista nezdrava, umik, da ne izoveš jeze v drugem in preusmeritev pogovora. Lahko da je to storil on. Ne vem.

Aja Martinca še nekaj...to kar si ti povedala o vzgoji sem jaz prakticirala do pubertete, ko je vse to udarilo ven. Otroka mora boleti, ker se mora zaletavati v stene, ko odrašča. Ne ponovi napake mnogih staršev tudi ti, če/ko boš imela otroke.

[Suzy]

Nebesno modra

[utrujena]

mene je tudi psiholog enkrat na terapiji spravil na tla, ko je na podoben način rekel, da se samo delam, da mi nič nič ni in ne vem kaj še, se ne spomnim več.
sama sem bila tako jezna, da bi najraje šla skozi vrata in bi mu kričala nazaj, da to ni res, kar govori, da jaz trpim... pa mu nisem upala kričati nazaj in sem čez par minut potiho povedala, da sem jezna, ker tako govori.
in kaj on prijavi. da me je nalašč spravil v jezo, ker je hotel, da bi mu jasno in glasno nazaj povedala, da sem jezna, da dam jezo ven in se skričim.

Vista, mogoče je tudi tvoj psiholog hotel kaj takega, da te pripravi, da daš jezo ven. mogoče bi bilo dobro, da mu naslednjič poveš, da te je razjezil in užalil. mogoče spada k terapiji. tudi to je možno, sploh če skrivaš jezo v sebi.

[urssska]

Če odgovorim na začetno vprašanje, vista, človek, ki normalno čustvuje, bo razumel, zakaj je pravzaprav jezen, kadar se realnost ne ujema z njegovimi pričakovanji in bo to znal primerno izrazit. Primerno zame pomeni to, da je pri reakciji na nek dogodek razlika v tem, a se razjeziš zaradi tega, ker je nekdo pojedu zadnji piškot ali pa zaradi tega, ker te otrok ne upošteva in steče čez cesto pri rdeči luči. V nobenem primeru pa za moje pojme ta jeza ne bi smela trajat ure in ure. Načeloma tisti, ki znajo izražat in obvladovat jezo (jz ne spadam vedno med njih), se razjezijo, a tudi hitro pomirijo, ker imajo pošlihtano zakaj in kako.